Podcast appearances and mentions of svetlana slap

Piše Marija Švajncer, bereta Igor Velše in Sanja Rejc. Svetlano Slapšak, avtorico knjige z naslovom Kje smo? in podnaslovom Ljubljanski steganogram, je vznemirila legenda, po kateri naj bi Ljubljano, v rimskih časih imenovano Emona, ustanovili Jazon in Argonavti. Na ladji Argo so z zlatim runom bežali od Črnega morja po Donavi, navzgor po Savi in potem Ljubljanici. Druga pripoved pravi, da so Argonavti svojo ladjo ob Ljubljanici razstavili in jo čez slovenski Kras prenesli ali prepeljali do Jadranskega morja. Leta 1955 je slovenski matematik Ivo Lah zgodbo o Argonavtih nadgradil za ponazoritev svoje matematične formule. Do obale vodijo številne poti, zato je upošteval možnost, da je bil vsak del ladje Argo iz varnostnih razlogov prepeljan po drugi poti, kar naj bi zmedlo zasledovalce. Avtorica pojasni, kaj pomeni podnaslov knjige. Steganografija je praksa prikrivanja sporočila znotraj drugega sporočila in fizičnega predmeta; steganogram je njen proizvod. »V računalniških / elektronskih kontekstih je to računalniška datoteka, sporočilo, slika ali video, skrit znotraj druge datoteke, sporočila, slike ali videa … V zadnjih letih se v steganografiji uporablja število Lah, podatki se skrivajo v sliki.« Svetlana Slapšak je iz Lahove enačbe razbrala, da matematik v njej operira z nedeljivimi deli ladje. Njeno pozornost sta torej vzbudila nedeljivo in vizualizacija; prav z vizualizacijo je matematik ustvaril steganogram. V zvezi s tem je miturgija tisto, kar je poljubno in nedeljivo, vizualno in akustično, skratka, zgodba, ki je vselej drugačna. »Moj namen ni bil, da premagam pozabo, marveč da spomin miturgično razširim in obenem odstiram tehnike pozabe. Ključni element je tu nedeljivi del.« Svetlana Slapšak pravi, da je roman napisala kot poskus literarne verbaliziranja Lahove formule. Edini žanr, ki romanu ustreza, je menipska satira. Nastala je v poznem helenističnem obdobju in je nekakšna mešanica eseja, retorične vaje, verzov in zapleta, pravzaprav dekonstrukcija vseh teh žanrov. Ključni element je prenos oziroma potovanje. Argonavti se množijo vse do Lahovega števila, prenašajo sporočila in ostajajo nevidni. Samo poznavalci in poznavalke so tisti, ki jih opazujejo, opisujejo in opevajo. Svetlana Slapšak se prepričljivo uvršča mednje. Kot klasična filologinja, antropologinja, poliglotka, plodovita ustvarjalka, temeljita poznavalka zgodovine, umetnosti in številnih drugih področij razgrne svoje bogato znanje. Izobrazba, omika in razgledanost so zanjo vrednote; vedno znova poudarja, kako veliko veljavo imajo v človekovem življenju. V enem od zadnjih poglavij prikaže svojo življenjsko zgodbo, otroštvo in mladost v družini, ki jo ima danes za socialno okolje nižjega srednjega razreda in precej revno, vendar z zmožnostjo preživetja, izobraženo ter s smislom za humor. Piše o predanosti antični demokraciji in poskusom oživljanja prednosti te družbene ureditve. Doživela je veliko prelomnic. Zaradi kritičnih prizadevanj med študentsko stavko leta 1970 so jo politični nasprotniki napadli in ji prebili arkado. Srbska zgodovina se očitno ponavlja. Svetlana Slapšak je bila zmeraj uporniška in pokončna. Zna pa se tudi pošaliti na svoj račun, saj je kljub poudarjenemu intelektualizmu pogosto počela stvari, ki so jo zgolj zabavale in sproščale – od mode, aerobike in joge pa vse do zbiranja kuhinjskih receptov in domiselnega kuhanja. Avtoričino obsežno literarno-esejistično delo ima umetniško vrednost. Omeniti velja vidike eksofonije, se pravi vstopanja v drugi jezik in opuščanja materinščine – iz srbskega jezika v slovenski. Na koncu knjige sta namreč navedeni lektorica in korektorica, ne pa tudi prevajalka. Knjiga je napisana v slikovitem slogu, bogatem besedišču in jezikovno barvito. Posebnost je pisateljičino vživljanje v posamezne literarne like, tako zgodovinske kot mitične osebnosti, bodisi s pozitivnimi bodisi z negativnimi lastnostmi. Svetlana Slapšak je do njih prizanesljiva, se z njimi pogovarja in skuša razumeti njihova dejanja. Kot da bi bili živi, stopajo pred nas Charles Nodier, hči Vuka Karadžića, Gustav Mahler, Medeja, Prešernova Urška, prijateljice in še marsikdo, osebe, ki so tako ali drugače povezane z Ljubljano. Pisateljica kritično vrednoti zapostavljenost žensk, med vojaki pa jih na začetku omeni kar nekaj, ki so svoje ženske ljubili predano in tudi spoštljivo. Družbena kritika preteklosti in sedanjosti je pronicljiva, argumentirana in poglobljena. V knjigi so natisnjene pesmi v izvirnih jezikih, grškem, nemškem in češkem, ter prevodi, na koncu pa so dodane predstavitve, slikarske upodobitve ter fotografije zgodovinskih in miturgijskih likov. Večina prevodov v romanu je delo Božidarja in Svetlane Slapšak, odlomek iz drame Biljane Jovanović je prevedel Darinko Kores. Antropologinja razkriva etimološko ozadje ter se zaustavlja pri glasbenih in literarnih vrhuncih. Seznaniti se je mogoče tudi s simbolnim in mitološkim pomenom različnih živali – od slona, konja in miši, pa vse do krokodila in vrane. Knjiga Svetlane Slapšak Kje smo? je zakladnica novih in novih informacij, iz nje vejeta tudi posebna toplina in očaranost nad brezmejnimi možnostmi človekovega življenja: »Prenos, zmaga nad prostorom, upanje, da je možno znova sestaviti kose v ladjo, ki nas bo nosila daleč, daleč od smrti in blizu tistih, ki jih imamo radi.«

Nika Gradišek: Obronki; Branko Šömen: Človek, ki ga ni; Svetlana Slapšak: Kje smo? Recenzije so napisali Anja Radaljac, Bojan Sedmak in Marija Švajncer.

Raznovrstno in pisano balkansko mitološko bogastvo je skupaj z drugimi bogatimi slovanskimi mitološkimi zakladi – razen v svetu prevladujoče izvrstne ruske teorije mita in pravljic – premalo obravnavano, meni dr.Svetlana Slapšak. Božanstva Balkana so namreč prav tako vplivala na oblikovanje zahodnih mitoloških figur, koz zahodne mitologije nanje. Med drugim sta z Noahom Charneyem nedavno izdala knjigo za mednarodno bralstvo The Slavic Myths, o neznanih mitih in legendah slovanskega sveta. Tokrat se, kot je bilo mogoče uganiti, posvečamo predvsem Balkanu, kjer je pravo bogastvo kultov in magije, ritualov, demonskih in čudežnih bitji vseh vrst, tu se klatijo in potikajo vampiri, ajdi, pritlikavci in čarobne živali ...

In this episode, Dr. Noah Charney talks about festivals in Slovenia. In fact, he claims that Slovenia is a land of festivals and that he had heard this from everyone he had interviewed for this episode . Listeners are treated to an exploration of this festival landscape through engaging conversations with key figures behind some of Slovenia's most iconic cultural events.One of the festivals highlighted is the Lent Festival in Maribor, expertly described by Vladimir Rukavina, its longtime director. Rukavina details how the Lent Festival has grown from its inception over three decades ago to become a sprawling event that encompasses multiple smaller festivals within it. Switching gears, Svetlana Slapšak sheds light on the City of Women Festival in Ljubljana, a testament to Slovenia's progressive cultural ethos. Originating in 1995, this festival initially faced challenges due to its focus on women's art and culture, challenging prevailing social norms. However, Slapšak proudly notes how it has evolved into a respected platform that champions feminist discourse through art exhibitions, performances, and debates. Kristina Koršič then transports listeners to Ptuj, Slovenia's oldest town, where The Days of Wine and Poetry captivate audiences against the backdrop of historic architecture and scenic landscapes. Koršič highlights how this festival seamlessly blends the art of poetry with Slovenia's rich winemaking traditions, offering a sensory experience that celebrates both local culture and international creativity. Finally, Darko Brlek, Director of Festival Ljubljana, shares insights into one of Slovenia's longest-standing and most prestigious cultural events. Established in 1952, Festival Ljubljana has grown to encompass world-class performances in classical music and jazz, drawing renowned artists and orchestras from around the globe. Brlek reflects on the festival's evolution, from its humble beginnings to its current status as a cornerstone of Slovenia's summer cultural calendar.This episode not only showcases the diversity and depth of Slovenia's festival scene but also reveals how these events enrich the country's cultural landscape. From Maribor to Ljubljana, Ptuj to international stages, Slovenia's festivals offer a dynamic blend of tradition and innovation, inviting visitors to immerse themselves in the country's artistic vibrancy and community spirit. Whether you're drawn to folklore, contemporary art, poetry, or classical music, Slovenia's festivals promise an unforgettable experience that celebrates creativity, heritage, and the spirit of community. Feel Slovenia the Podcast is brought to you by the Slovenian Tourist Board and hosted by Dr Noah Charney.Sound Production: Urska Charney For more inspirational content, check out www.slovenia.info and our social media channels, including Instagram, Facebook, YouTube, Twitter, Pinterest, LinkedIn and Tripadvisor.

You can't spell Slovenia without the word “love”. It's tucked right in there between Sl and Nia. It's a cute tourism slogan, but it's also much more than that. Slovenia is a wonderfully romantic place to visit as, for so many guests, it feels like a secret that only a select few know about. It's obvious to spend a romantic weekend in Venice or Paris. But Slovenia? That's extra cool. In this episode, Dr. Noah Charney spoke with Svetlana Slapšak, an expert on ancient traditions and a retired professor of Classics at the University of Ljubljana, Katarina Blažič, the co-owner of Ribno Resort in Bled, and Simona Mohorič, Head of Tourism for the City of Kranj. Together, they delve into the enchanting tradition of Gregorjevo or in English St. Gregory's Day, Slovenia's charming answer to Valentine's Day. We'll uncover the origins of this celebration of love, complete with the intriguing tradition of light-throwing, and unveil picturesque landscapes, romantic getaways and cultural experiences. From the LUV Festival in Ljubljana to the heart-shaped road near Maribor, Slovenia's romantic appeal is undeniable. With its stunning castles, wellness spas, and unique experiences like spending a night in a hayloft or dining in a mine, Slovenia provides endless opportunities for romantic adventures.If you're longing to discover the most enchanting love corners nestled within Slovenia's embrace and yearn to delight your loved ones with authentic Slovenian souvenirs that express love, delve into this captivating story.If you're curious about uncovering more intriguing facts about St. Gregory's Day, look no further than this insightful read.And if you're in search of the perfect destination to exchange vows and say "I do," let this guide lead you to your dream setting.Feel Slovenia the Podcast is brought to you by the Slovenian Tourist Board and hosted by Dr Noah Charney.Sound Production: Urska Charney For more inspirational content, check out www.slovenia.info and our social media channels, including Instagram, Facebook, YouTube, Twitter, Pinterest, LinkedIn and Tripadvisor.

Slovenia is a nation full of amazing women. Dr. Noah Charney should know—he married one. It's also a country that celebrates Women's Day on March 8, which makes for a great opportunity to look at some of the most remarkable Slovenian women in history.In his captivating podcast, Charney embarks on a mission to unveil some of the most influential Slovenian women. Beginning his exploration, Charney engages in a conversation with Svetlana Slapšak, a trailblazing anthropologist and writer renowned for her insightful contributions to anthropology and classical studies, who illuminates the profound impact of Slovenian women on society. Continuing his quest, Charney speaks with Valerija Božič, the Managing Director of Visit Idrija, who shares captivating anecdotes about a woman who once captured the heart of Napoleon Bonaparte, and Aleksander Sevšek, a local guide in Celje, who delves into the intriguing lives of historical figures such as Barbara of Celje and Alma Karlin. Drawing from previous podcasts, Charney integrates insights from Ilka Štuhec, a skiing sensation, and Ana Roš, the acclaimed chef behind Hiša Franko. Charney also explains some intriguing facts about other remarkable women from Slovenia, including Janja Garnbret, the greatest climber of all times, who is also the Ambassador of Slovenian Tourism.By shining a spotlight on these extraordinary women, Charney underscores the importance of recognizing and celebrating their contributions, both past and present. Their stories serve as a testament to the resilience, creativity and ingenuity that define Slovenian culture.To read more about inspiring Slovenian women, follow this link. If you are curious to find out what chef Ana Roš and sports climber Janja Garnbret have in common, this story will surely inspire you.A special thanks is owed to The Association of Slovenian Historical Towns for their invaluable assistance in sourcing relevant speakers for this episode. Feel Slovenia the Podcast is brought to you by the Slovenian Tourist Board and hosted by Dr Noah Charney.Sound Production: Urska Charney For more inspirational content, check out www.slovenia.info and our social media channels, including Instagram, Facebook, YouTube, Twitter, Pinterest, LinkedIn and Tripadvisor.

The Slavic diaspora is one of the biggest in the world – so why aren't their myths better known? Speaking to Kev Lochun, Noah Charney and Svetlana Slapšak introduce the Slavic gods, explaining how their myths continue to hold sway over daily life – and how these stories have been used to shape nations. You'll never look at a cabbage the same way again. (Ad) Noah Charney and Svetlana Slapšak are the authors of The Slavic Myths (Thames & Hudson Ltd, 2023). Buy it now from Waterstones: https://go.skimresources.com?id=71026X1535947&xcust=historyextra-social-histboty&xs=1&url=https%3A%2F%2Fwww.waterstones.com%2Fbook%2Fthe-slavic-myths%2Fnoah-charney%2Fsvetlana-slap-ak%2F9780500025017 The HistoryExtra podcast is produced by the team behind BBC History Magazine. Learn more about your ad choices. Visit podcastchoices.com/adchoices

Svetlana Slapšak on the Campbell Conversations.

Dark Side of the Library Podcast Episode #154: Dark Adult Fiction Novels Coming Out October 2023 Part 2 (Disclosure: Some of the links in this post are affiliate links. This means if you click on the link and purchase the item, we will receive an affiliate commission at no extra cost to you)   The Art of the Zombie Movie, by Lisa Morton (Oct 15) https://amzn.to/3ZFwhzL   Ashes and Stones: A Journey Through Scotland in Search of Women Hunted as Witches, by Allyson Shaw (Oct 3) https://amzn.to/3rJzkKH   Bodies for Profit and Power: Science Fiction and Biopolitics, by Lisa Wenger Bro  https://amzn.to/3ZG2Cqe   Bram Stoker: Author of Dracula: An Illustrated Biography, by Neil R. Storey (Oct 12) https://amzn.to/46uK0wd   Coffee Magic for the Modern Witch: A Practical Guide to Coffee Rituals, Divination Readings, Magical Brews, Latte Sigil Writing, and More (Books for Modern Witches), by Elsie Wild (October 31) https://amzn.to/46f6tx7   Enchanted Cross-Stitch: 34 Mystical Patterns for the Modern Stitch Witch, by Grace Isobel (Oct 3)  https://amzn.to/3EvuXpq   The Green Witch's Guide to Herbal Magick: A Handbook of Green Hearthcraft and Plant-Based Spellcraft, by Annabel Margaret (October 17) https://amzn.to/44dENGQ   Halloween: The Official Making of Halloween, Halloween Kills and Halloween Ends, by Abbie Bernstein (Oct 17) https://amzn.to/3LL6IYk   Hearts of Darkness: Serial Killers, the Behavioral Science Unit, and My Life as a Woman in the FBI, by Jana Monroe (October 10) https://amzn.to/440gWuo   Hell: The People and Places, by Seymour Chwast (Author), Steven Heller (October 10) https://amzn.to/47vIMS5   The Lunar Year, by Alison Davies (October 24) https://amzn.to/47uGouX   Moon Garden: A Guide to Creating an Evening Oasis, by Jarema Osofsky (October 3) https://amzn.to/45vIY1O   The Slavic Myths, by Noah Charney (Author), Svetlana Slapšak (October 17) https://amzn.to/45ivyFO   Staging the Supernatural: Ghosts and the Theater in Japanese Prints, by Kit Brooks (Author), Frank Feltens (Author), Pearl Moskowitz (October 31) https://amzn.to/48GADek   The Tea Witch's Grimoire: Magickal Recipes for Your Tea Time, by S.M. Harlow (Oct 2) https://amzn.to/3ZwSekA   Tim Burton's Nightmare Before Christmas: Ghoulish Gifts and Goodies (Oct 17) https://amzn.to/3LCwVbN   We Are Not Alone: The Extraordinary History of UFOs and Aliens Invading Our Hopes, Fears, and Fantasies, by Marc Hartzman (October 17) https://amzn.to/48HrKko   The Witching Year: A Memoir of Earnest Fumbling Through Modern Witchcraft, by Diana Helmuth (Oct 3) https://amzn.to/42XAqzi   Underworlds: A Compelling Journey Through Subterranean Realms, Real and Imagined, by Stephen Ellcock (October 17) https://amzn.to/3RFOvzi Dark Side of the Library Amazon Live Channel:  https://www.amazon.com/live/darksideofthelibrary/ Dark Side of the Library Podcast: https://www.darksideofthelibrary.com/ Dark Side of the Library on Facebook: https://www.facebook.com/darksideofthelibrary Dark Side of the Library on Instagram: https://www.instagram.com/darksideofthelibrary

Tales of adventure and magic connect the Slavic lands: East Slavs (Russia, Ukraine, Belarus), West Slavs (Czech Republic, Slovakia, Poland) and South Slavs (the countries of former Yugoslavia plus Bulgaria). Matthew Sweet has been reading a new collection of Slavic myths. The authors Noah Charney and Svetlana Slapšak join academic Mirela Ivanova to talk about the way Slavic tales connect with stories from Greece, Rome, Egypt and Scandinavia and how they were used to bolster power in new Slavic nations. Producer: Torquil MacLeod The Slavic Myths by Noah Charney and Svetlana Slapšak and illustrated by Joe McLaren is out now. You might also be interested in a Free Thinking discussion of Albanian culture and history, and in a Radio 3 New Generation Thinker Essay from Mirela Ivanova called Contesting an Alphabet about the competing claims over the invention of Cyrillic.

Svetlana Slapšak is an author, editor, anthropologist, philologist, expert in gender studies and the history of the Balkans. Born in Belgrade, Serbia in 1948, she now resides and works in Ljubljana, Slovenia. Svetlana is the type of person to whom I could talk for hours: the breadth of her experiences is exceeded only by the depth of her reading (which, I assure you, is unfathomably DEEP, indeed!)In this conversation, Svetlana and I discuss: Her upbringing in post-War, Soviet-controlled eastern Europe; Being raised by her grandmother and mother; Her early exposure to Western literature; Her “run in” with the Secret Police; Stalin's children; Marxism; Communism; Feminism; Platonism; The Greek tragedians and comedians; Sexual politics in Ancient Greece; Athens v. Sparta; Aristophanes; Transgenderism; A (classical) Feminist's view of biological men competing against biological women; Abolition of commercial sport; Cultural colonialism; Nationalism; the Balkans; Shakespeare; and MUCH MORE! Look out for Svetlana's forthcoming book on Slavic Myths, to which I'll post a link once it's in publication. +++As for me, I can be reached at finneranswake@gmail.comWebsite: finneranswake.comInstagram (on which shorts from my longer episodes and other sundry things are posted): Daniel Ethan FinneranTwitter: DanielEFinneranMY WELLNESS, MEDITATION, AND **SLEEP AID** CHANNEL! You have to check this out! Pneumameditations.com Youtube: @pneumabydanielfinneranAvailable on all podcast streaming services. Search, “Pneuma by Daniel Finneran” 

U četvrtoj epizodi Hana razgovara s Svetlanom Slapšak. Svetlana Slapšak je spisateljica, prevoditeljica, urednica, profesorica i aktivistkinja koja je rane godine svog života provela u Srbiji a u egzilu u Sloveniji nalazi se od 1989 godine zbog svog rada posvećenom antinacionalizmu i miru. Snimano u okviru rezidencije SobaZaGosteMaribor u Mariboru, Sloveniji, tokom zime 2021/2022 uz podršku Fonda za otvoreno društvo BiH.WATCH WITH ENGLISH SUBTITLES https://youtu.be/hiKzL6byzhEKreativna produkcija: Bojan StojčićTranskript i prevod: Merjema Đipa

Yugoslavia was a one-party system, and not everyone there liked it. One might get an impression Milovan Djilas was the only Yugoslav dissident. But there were thousands of Yugoslavs who criticized the regime, including Svetlana Slapšak who got involved in human rights advocacy in 1968 and has worked as an activist under Tito, Milošević, and Janša. The Remembering Yugoslavia podcast explores the memory of a country that no longer exists. Created, produced, and hosted by Peter Korchnak. New episodes two to three times per month.Shownotes: RememberingYugoslavia.com/Podcast-Svetlana-Slapsak/Instagram: @RememberingYugoslaviaSUPPORT THE SHOW ›Support the show (https://www.patreon.com/rememberingyugoslavia)

Svetlana Slapšak je kritičarka, znanstvenica, antropologinja, doktorica antičnih študij, ki poleg 50 knjig, več kot 400 znanstvenih študij in 1000 esejev piše tudi leposlovje. Njen tretji roman Šola za delikatne ljubimce, ki je v prevodu Sete Knop izšel pri založbi Goga, predstavljamo v tokratni oddaji Sobotno branje, ki jo je pripravila Urška Henigman.

Marko Golja: Prepozno, pozneje Risto Vasilevski: Srce kroga Svetlana Slapšak: Šola za delikatne ljubimce Recenzije so napisali Cvetka Bevc, Petra Koršič in Marija Švajncer.

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Jasna Rodošek.

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Jasna Rodošek.

Zadekani do vratu in še višje, vse tja do ušes, sva na sicer prav spodobno sončen januarski dan pozvonili ob vratih, kjer je pisalo Slapšak. Če nama je bilo takrat za silo že toplo, nama je bilo jasno, da bo v kratkem postalo še topleje. Pa ne samo zato, ker sva prišli v prijetno ogreto stanovanje k Svetlani Slapšak, antropologinji antičnih svetov, pač pa, ker smo se dogovorile, da bomo imele opraviti z volno. Ne, nismo pletle, ne nazadnje dve od treh teh ročnih veščin do zdaj še nista osvojili, ampak ker je Volna in telo knjiga, ki jo objavila ob izteku lanskega leta. Ni pa je začrtala kot še enega antropološkega dela in pri tem načrtovala, da se bo sprehodila čez raznolike kulture in njihove načine rabe volne, pisala jo je asociativno. V pogovoru smo klobčič volne začele odvijati kar daleč nazaj, pri Penelopi, Odiseju in Hegeso, potem pa pustili rdeči niti, da nas je čez zgodovino peljala naokrog v raznolike prostore, kjer je volna puščala svoje sledove. Ustavile smo se tudi ob idrijskih čipkah in računalniškem vezju (hja, še ena asociacija na volno in tkanje).

Veliki angleški romantični pesnik in slikar William Blake si je želel, da bi, kot se je nesmrtno izrazil v pesmi Slutnja nedolžnosti, mogel v zrncu peska videti cel svet. Zdi se, da tej želji po svoje sledi tudi antropologinja dr. Svetlana Slapšak, le da svojih upov ne polaga v pesek, temveč v klobčič volne. Pred nedavnim je namreč pri založbi Beletrina, v knjižni zbirki Koda, izdala nadvse intrigantno delo, naslovljeno Volna in telo : pogled iz zgodovinske antropologije, v katerem prepričljivo dokazuje, da zgodovino na sicer karseda nepričakovane, a vendar odločilne načine že tisočletja oblikujeta ovca in njen kožuh. Naj gre za svetovno gospodarstvo in evropski imperializem, za oblikovanje kulturne krajine in različne ekološke katastrofe minulih stoletij, za krčenje in širjenje prostora ženske svobode v pogojih patriarhalne družbe, za mitološke predstave ali za erotično željo – povsod nekje v ozadju naletimo na ovčerejo, na striženje ovac, na prejo, na tkanje, na trgovino z volnenimi tkaninami in oblekami ter, kajpada, na modo. Kako se torej skozi luknjice volnenega šala ali kape, ki ju pozimi še posebej potrebujemo, kaže človek v toku stoletij, smo preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu, v katerem smo, jasno, pred mikrofonom gostili prav dr. Svetlano Slapšak. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: congerdesign (Pixabay)

Med bolj očitnimi pojavi sodobnega javnega življenja, ki nakazujejo postopno razkrajanje do včeraj samoumevnih demokratičnih principov, je skoraj neverjetna vseprisotnost sovražnega govora na svetovnem spletu. Spletne platforme, ki omogočajo anonimno izražanje mnenj brez kakršne koli osebne odgovornosti, so postale generator vse intenzivnejšega žaljenja in groženj. Videti je, da se danes temu ne more izogniti nobena javna osebnost, a kar velja v načelu za vse, po vsem sodeč velja dvakrat toliko za ženske ter pripadnike etničnih, verskih, spolnih in drugih manjšin. Prav ti so namreč nesorazmerno pogosto tarča internetnega sovražnega govora. Žaljivi napadi in grožnje seveda ustvarjajo pritisk in žrtev napada po možnosti utišajo. "Čisto drugače je, ko se na spletu napade žensko. Drugačen stil, drugačen diskurz, drugačna negativna moč. Zakaj? Ker je tu na delu tradicija patriarhata. Naj spomnim, da patriarhat ni nekaj trdega, večnega in tradicionalnega, zelo elastičen je. To je Meduza, ki se prilagodi vsemu," poudarja antropologinja in klasična filologinja prof. dr. Svetlana Slapšak. Tako kot Svetlana Slapšak, je bila grobih žalitev in groženj s smrtjo na spletu deležna tudi angleška zgodovinarka Mary Beard, ki se je v manifestu Ženske in oblast, posvetila vzorcem, skozi katere se v današnjem obravavanju žensk še vedno kaže kaže vpliv grške antike. Na začetku enega najstarejših literarnih del, Homerjeve Odiseje, je ženska utišana in izločena iz javnega govora, ki pripada moškim. Danes temu nikakor ni več tako, toda številni so znaki, da družbena enakopravnosti vendarle ni dokončan projekt. "Avtorica si zastavi vprašanje, zakaj je ženski javni govor danes praviloma stigmatiziran in to tudi takrat, ko gre za zelo uveljavljene političarke. Potegne simbolno rdečo nit od antike in Penelope pa vse do Hillary Clinton," izpostavlja ključno poanto zgodovinarka in urednica knjige Ženske in oblast, prof. dr. Marta Verginella. Foto: Pixabay

Če ste med tistimi bralci, ki jih pri knjigi najprej pritegne naslov, bodo morda za vas zanimive knjižne novosti založbe Beletrina. Stalinove krave je prvenec Sofi Oksanen, ene najbolj prepoznavnih avtoric finske literature. Pesnic je več: je reka ali pravičneje rečeno rečica, občina, železniška postaja, je pa tudi kraj, v katerem je odraščal Tone Partljič in o tem zdaj napisal knjigo z naslovom Pesnica. Delo Volna in telo se začne z opisom zgodovine in antropologije volne, nadaljuje do odnosa med volno in telesom in konča pri naši lastni kosmatosti. Kot pravi Svetlana Slapšak, vsi nosimo ovco na sebi.

Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.

ABONMA TSD – VISOŠKA KRONIKA V vsaki od sedmih epizod serije Abonma TSD v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 49. Tedna slovenske drame. Visoško kroniko spremljajo: Miha Horvat, soustanovitelj Fundacije Sonda, Nika Švab, dramaturginja, Marko Sosič, selektor in Aphra Tesla, intermedijska umetnica. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Visoška kronika SNG Drama Ljubljana Režiser: Jernej Lorenci Dramaturg: Matic Starina Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Belinda Radulović Skladatelj: Branko Rožman Oblikovalec luči: Pascal Mérat Koreograf: Gregor Luštek Lektorica: Tatjana Stanič Asistenta režiserja: Mirjana Medojević, August Braatz Igralci: Tamara Avguštin, Nina Ivanišin, Klemen Janežič, Aljaž Jovanović, Janez Škof Zgodovinski roman, objavljen leta 1919 kot podlistek v Ljubljanskem zvonu in leta 1921 v prvi knjižni izdaji, velja kljub nedokončanosti (Tavčarja je prehitela smrt) za eno najboljših del v slovenski književnosti. Čeprav je dogajanje postavljeno v 17. stoletje, so bile zgodovinske teme – tridesetletna vojna, preganjanje čarovnic, preganjanje protestantov – po véliki vojni bralstvu blizu in vsako novo obdobje odkriva v pripovedi svoje probleme. Svoje nedokončano veliko delo je Ivan Tavčar označil kot darilo svoji ženi Franji Tavčar. Izjemna aktivistka, dobro¬delka in mecenka si je to nedvomno zaslužila. Če iščemo ključ za Visoško kroniko, potem nujno iščemo žensko. Lah¬ko se zadovoljimo s katalogom žensk v romanu, popisom njihovih imen in njih pomenov; lahko iščemo po sledi ve¬ljavnega dejstva, da so vse ženske v tem romanu pozitivni liki, česar ni mogoče reči za noben moški lik, z izjemo pre¬prostega Jurija. Posvetilo Franji seže še veliko globlje: gre za samo narativno strukturo, za dramaturgijo, ki je zlahka berljiva v tekstu, za družboslovno analizo, ki omogoča obrise neke utopije. To zagotovo ni zgolj elegantna gesta, temveč naznanilo poetike. Svetlana Slapšak: Fragmentiranost, arbitrarnost, spol: Visoška kronika (odlomek)

ABONMA TSD – VISOŠKA KRONIKA V vsaki od sedmih epizod serije Abonma TSD v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 49. Tedna slovenske drame. Visoško kroniko spremljajo: Miha Horvat, soustanovitelj Fundacije Sonda, Nika Švab, dramaturginja, Marko Sosič, selektor in Aphra Tesla, intermedijska umetnica. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Visoška kronika SNG Drama Ljubljana Režiser: Jernej Lorenci Dramaturg: Matic Starina Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Belinda Radulović Skladatelj: Branko Rožman Oblikovalec luči: Pascal Mérat Koreograf: Gregor Luštek Lektorica: Tatjana Stanič Asistenta režiserja: Mirjana Medojević, August Braatz Igralci: Tamara Avguštin, Nina Ivanišin, Klemen Janežič, Aljaž Jovanović, Janez Škof Zgodovinski roman, objavljen leta 1919 kot podlistek v Ljubljanskem zvonu in leta 1921 v prvi knjižni izdaji, velja kljub nedokončanosti (Tavčarja je prehitela smrt) za eno najboljših del v slovenski književnosti. Čeprav je dogajanje postavljeno v 17. stoletje, so bile zgodovinske teme – tridesetletna vojna, preganjanje čarovnic, preganjanje protestantov – po véliki vojni bralstvu blizu in vsako novo obdobje odkriva v pripovedi svoje probleme. Svoje nedokončano veliko delo je Ivan Tavčar označil kot darilo svoji ženi Franji Tavčar. Izjemna aktivistka, dobro¬delka in mecenka si je to nedvomno zaslužila. Če iščemo ključ za Visoško kroniko, potem nujno iščemo žensko. Lah¬ko se zadovoljimo s katalogom žensk v romanu, popisom njihovih imen in njih pomenov; lahko iščemo po sledi ve¬ljavnega dejstva, da so vse ženske v tem romanu pozitivni liki, česar ni mogoče reči za noben moški lik, z izjemo pre¬prostega Jurija. Posvetilo Franji seže še veliko globlje: gre za samo narativno strukturo, za dramaturgijo, ki je zlahka berljiva v tekstu, za družboslovno analizo, ki omogoča obrise neke utopije. To zagotovo ni zgolj elegantna gesta, temveč naznanilo poetike. Svetlana Slapšak: Fragmentiranost, arbitrarnost, spol: Visoška kronika (odlomek)

Svetlana Slapšak: Mikra theatrika 2 Željko Kozinc: Pomlad kot zmeraj Lucia Berlin: Priročnik za čistilke Krištof Dovjak: Dramski triptih; Dramski diptih Recenzije so napisali Gabriela Babnik, Tonja Jelen, Kristina Jurkovič in Peter Semolič.

Maribor is the future 007 - Drugajanje.1/2016: predavanje Svetlane Slapšak Svetlana Slapšak: ESKAPIZEM, EVAKUACIONIZEM, MIKROKOMUNIZEM, ALI SAMOSTANI, OTOKI, GOZDOVI: VSI POBEGI OD REVOLUCIJE (predavanje) Obseg področij strokovnega udejstvovanja, urednikovanja in raziskovanja Svetlane Slapšak je tako obsežen, da je – kot je zapisal Dijana Matković – občudovanja vredno, kako vse to zmore ena sama oseba. Ukvarja se z lingvistiko, antičnimi študijami, študijami Balkana, antropologijo spolov. Izdala je številne eseje, prevode, knjige in zanetila čez 50 peticij. Borila se je proti smrtni kazni, za mir, za dostojen sprejem beguncev, za ženske pravice … Je redna kolumnistka pri največjem mariborskem dnevniku Večer. Svetlana Slapšak pooseblja ideal angažirane intelektualke, ki se ne boji umazati si rok – bodisi s politiko ali banalnimi temami, kot je zelje (napisala je knjigo Zelje in spolnost)- in ki hkrati naslanja svojo misel in aktivizem na poglobljeno razumevanje zgodovine in antropologije. Kdo drug bi lahko bolje govoril o prihodnosti in preživetju, kot nekdo, ki dobro pozna zgodovino in človeško naravo – bodisi iz antropologije ali grške dramatike. Če želite gostovati v 008 ali katerem od naslednjih podkastov, se javite na info@gt22.si. Mi smo tu. Za vas. Svetlana Slapšak: ESCAPISM, EVACUATIONISM, MICROCOMMUNISM OR MONASTERIES, ISLANDS, FORESTS: all the escapes from revolution (lecture) Svetlana Slapšak’s realm of expertise, publishing and research is so vast, that – as Dijana Matković put it – it is admirable that it is mastered by only one person. Her areas of expertise include linguistics, antic studies, Balkan studies, gender studies … She has published numerous essays, translations, books and also – started more than 50 petitions. She has fought against death penalty, for peace, for human treatment of refugees, for women’s rights … She is also the current columnist of Maribor’s biggest daily – Večer. Svetlana Slapšak seems to embody the ideal of engaged intellectual who is not afraid to get her hands dirty – either with politics or with banal topics such as cabbage (she wrote a book on cabbage and sexuality) – but at the same time bases her activism and thought on thorough understanding of history and anthropology. Who best to speak about the future and survival than someone who knows about the history and human nature – either from anthropology or from Greek drama? *** Since 2012, Festival Drugajanje has been part of the network Festivals in Transition, a cooperation between thirteen festivals that, within the framework of their Urban Heat project, strive to artistically explore and examine relationships between the arts, the city and its invisible communities. This year, the festival hosts the socalled artist laboratory, which focuses on Maribor and on narratives of survival – socioeconomic structures of power. More about Drugajanje 2016: www.bunker.si/eng/archives/9141 More about Urban Heat network: www.theatrefit.org/urbanheat.php