Podcasts about marijan

IPSC gilt als die Formel-1 des Schießsports. Sowohl in Deutschland als auch International. Wir haben uns den 90 fachen IPSC Champion Marijan Loch geschnappt und mit Ihm in 3,5h seinen Weg zum Champion nachgezeichnet. Vom Kleinstadt-Gymnasium bis hin in die USA. Darüber hinaus unterhalten wir uns über Trainingspläne, selbstgemachte Kydexholster, das Unterrichten von "Menschen die Dinge tun" und letztendlich über den leidig-lagnsamen Weg der Industry bei den Themen Nachwuchs, Social Media und Gun Culture.Willkommen!Ihr interessiert Euch für die Bereiche moderne Waffenanwendung aus dem Bereich Behörde, Jagd und Sport? Willkommen im LOWREADY Podcast! WEB: www.lowreadymagazine.com/de Youtube : https://www.youtube.com/c/lowreadymagazineInstagram : https://www.instagram.com/lowready_media/

Send us a textIn episode 222 of “The Data Diva” Talks Privacy Podcast, Debbie Reynolds talks to Marijan Bračić, co-founder and CEO of Legit, based in Croatia. Marijan shares the story of his unexpected journey into data privacy, which began at a 2017 conference session on GDPR. With a background in data management, Marijan identified the challenges enterprises face in meeting privacy regulations, which inspired the creation of Legit's flagship product, Data Privacy Manager.The discussion highlights the difficulties organizations experience in transitioning from paper-based compliance to operational privacy programs. Marijan emphasizes the importance of effective data handling practices and explains how Data Privacy Manager uses AI-powered tools and a modular design to address challenges such as personal data discovery, classification, and removal. He discusses the complexities of data deletion and retention, particularly for unstructured data, and how Legit's solutions provide efficient and accurate processes to manage these issues.The conversation also covers the impact of artificial intelligence on data privacy and the importance of strong governance and ethical practices. Marijan voices concerns about regulatory inefficiencies and advocates for treating personal data with the care one would reserve for their children's information. He shares Legit's efforts to expand into the Middle East, where the adoption of privacy technology is progressing quickly.Marijan shares his perspectives, including his vision for a world where privacy is upheld as a fundamental human right, his company's role in advancing global data privacy standards, and his wish for privacy in the future.https://legit.eu/Support the show

Send us a textDobar Dan, This lesson is mostly giggles, but somewhere in there the LLC crew were able to cram in a lesson. Uncle Mike and Tony D have some new exercise/ fitness vocabulary for you to use at the gym to help you stay ontop of your New Years resolution of doing more exercise and learning the Croatian language.DJ MOE and the Super Slatko Report is all about the Croatian strong man, Marijan Matijevic. This man was unbelievably strong and is interesting to learn about, so definitely tune in for that.. Sretan Rođendan Marijan MatijevićAnd sorry, not sorry for all the laughs we had making this lesson, Fitness!Bog_LLC TeamHello LLC Prieteljie!We launched a Buy Me a Coffee supporters page. Here's your opportunity to become an LLC Members. Lots of incentives, including: an LLC Members Only Magnet, automatic entrance to any LLC Member Only raffles & prizes and access to the LLC Members Only page on our website, where we upload new content monthly.Click on the link below.https://www.buymeacoffee.com/infoKXHvala, Bog!Support the show

Isus Krist Sin Božji dolazi u naš svijet, učovječuje se da nam bude hrana i naš novi životni put. Svakoga Božića, ali i svakoga dana Bog nam daje priliku početi iznova.

Naša će duhovnost biti onakva kakvom je izgradimo, čime dušu hranimo, što čitamo, kako molimo, kojim se znanjem punimo, koga slušamo i kako vrijeme provodimo.

Odgovornost čovjeka je potruditi se upoznati Boga, razumjeti koliko može, otvoriti se istini, dobroti i ljepoti, učiniti najbolje što može i dati sve od sebe unatoč svojim padovima i slabostima.

Eine Möglichkeit ergibt sich und Marijan schlägt zu. Dabei dachte er an alles, sogar an einen möglich Exit. Die Kapitalgesellschaft war sehr schnell gegründet. Wohlgemerkt im Dezember, was bedeutet, dass noch ein Jahresabschluss für die letzten 10 Tage gemacht werden musste.  Aber egal, denn das Ziel ist klar! Aber was ist, wenn niemand das Produkt kaufen möchte? Es ist immer ein Vergnügen, Marijan sprechen zu hören. Als Venture Architect berät er verschiedenste Unternehmen, leistet gute Arbeit und als MCI und WHU Absolvent hat er ein großes Know-How und ist stets lernbereit.  Doch das eigene Unternehmen blieb Marijan bisher verwehrt.  Im Podcast-Interview sprach Marijan Divkovic mit Podcast-Host Robert Pacher über die Themen Unternehmensaufbau, die besten Gründer:innen, was ein gutes Team ausmacht, was Erfolg ist, welche Learnings er aus dem letzten Start-Up zog und vieles mehr.  ⬇️ **Marijan Divkovic** WHU | Venture Architect @ MVP Factory

U svakom vremenu i prostoru i u svakoj okolnosti života, čovjek se može ostvariti do nevjerojatnih razmjera kada je otvoren Bogu i kada je spreman krenuti dalje; ne očajavati i misliti samo na sebe, već biti hrabar i nesebičan.

Predajmo u ruke Božje svoje muke, koliko god bile velike i teške, i poštujmo misterij, ili otajstvo, ili tajnovitost Boga Svevišnjega.

Mi kršćani vjerujemo da su ljudsko srce i duša misterij, tajna, koju samo Bog poznaje. Bog je čovjeka stvorio dobrim i za dobro.

Du weißt noch nicht, wo es nach der Schule hingehen soll? Du suchst nach einer Alternative zu Bundesheer - und Zivildienst? Du willst Berufserfahrung im Bereich Umwelt, Naturschutz und Nachhaltigkeit sammeln? Dann ist das Freiwillige Umweltjahr wie gemacht für dich!  Wir haben mit Luca, Noel und Marijan über ihre Erfahrungen gesprochen. Alle drei absolvierten in den letzten Jahren das „Freiwillige Umweltjahr“ und teilen mit euch wie man sich bewirbt, welche Einsatzstellen es in Kärnten und Österreich gibt, welche Aspekte ihnen besonders gut gefallen haben und warum das Umweltjahr in ihre weitere Berufsplanung einen großen Einfluss hatte.  Mehr Informationen und Bewerbung zum Freiwilligen Umweltjahr: https://jugendumwelt.at --- Send in a voice message: https://podcasters.spotify.com/pod/show/climatecast/message

In celebration of April as National Financial Literacy Month, Marijan Benric - author of Graduation Gift - discusses his book, and provides perspective on money management and life skills.

O zanimanju za istinu.

O svjedočanstvu jedinstva ruskog grkokatoličkog svećenika.

O današnjem mučeništvu koje se nerijetko svodi na to da u svagdanjem životu moramo birati između neugodnosti biranja istine, pravde, dobrote, ljubavi, praštanja, pravednosti i ugodnosti linije manjeg otpora, pa i grijeha biranjem laži, nepravde, zlobe, mržnje, nepraštanja.

O Božjem dolasku na svijet i njegovu rođenju u srcima ljudi.

O obredima u Katoličkoj Crkvi.

Vse do 25. novembra si je v Narodni in univerzitetni knjižnici mogoče ogledati razstavo Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa drugega do prve svetovne vojne. Ob tem objavljamo v oddaji Razgledi in razmisleki besedilo Marijana Dovića, avtorja razstave, ki odgovarja na vprašanje, zakaj se je vredno ukvarjati s cenzuro nasploh in zakaj z literarno cenzuro v 19. stoletju. Razstava v NUKu je eno izmed zadnjih dogodkov v okviru triletnega projekta, ko so na ZRC SAZU pripravili več znanstvenih konferenc in objavili niz študij, med katerimi je najtehtnejša obsežna monografija dvajsetih avtorjev z naslovom Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju, ki je pred kratkim izšla pri Založbi ZRC. Problematiko pa so skušali približati tudi širšemu občinstvu. V sodelovanju z RTV Slovenija je nastal kratek dokumentarni film Slovenci in habsburška cenzura, ki je bil premierno prikazan novembra 2022, zdaj pa je na ogled razstava v NUKu. Ob razstavi je v sozaložništvu NUKa in ZRC SAZU izšel tudi izčrpen slovensko-angleški katalog, ki poljudno prikaže, kako pomembno je cenzura v dolgem 19. stoletju krojila podobo slovenske literature in kulture. Pisanje Marijana Dovića je zastavljeno širše. Slika - Adam von Bartsch, zasedanje cenzurne komisije Gottfrieda van Swietna v camera praefecti na Dunaju, po letu 1777. Vir - ZRC SAZU

Kršćanstvo je filozofijom ljubavi, pravednosti i sveopćeg ljudskog bratstva oplemenilo mnoga dostignuća i još nije jedna filozofija nije nadmašila poruku Isusa Krista za koju su toliki mučenici, kao i sveti Dimitrije, položili svoj život.

Piše: Iztok Ilich Bere: Igor Velše Cenzura – uradno nadzorovanje in preprečevanje posvetnih in svetnih oblasti, da bi prišli v javnost njim nevšečni ali nasprotujoči spisi – je stara toliko kot razslojenost družbe na vladajoče in vladane. V Evropi je postala aktualna predvsem z razmahom tiska, ki je omogočil širjenje različnih pogledov na verska vprašanja, s francosko revolucijo so stopila v ospredje politična vprašanja, v naši digitalni dobi, ugotavlja urednik monografije Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne Marijan Dović, pa tudi že prej navzoča tretja velika tema – morala. Cesarska cenzura na naših tleh, kot prikazuje osrednja letošnja tematska razstava v NUK-u, je globoko vplivala na razvoj slovenskega jezika, literature in politične misli. Revolucija 1848 je obravnavano obdobje od leta 1779 do 1918, torej od vladavine Jožefa II. do razpada monarhije, razdelila na dva dela. V prvem je prevladovala predcenzura – najznamenitejši je bil poseg v cenzurni rokopis Prešernovih Poezij, v drugem pa pocenzura z uničenjem že natisnjene Cankarjeve Erotike. Za ta primera vedo že srednješolci, zanimivih podrobnosti o večini drugih cenzurnih posegov, predstavljenih na razstavi in opisanih v spremni publikaciji, pa ne poznajo niti vsi slovenisti. Urednik Marijan Dović je tudi avtor uvoda in še desetih po kronološkem načelu nanizanih poglavij. Obravnava zelo različne primere, od prezgodnjega konca almanaha Pisanice, uglednih ljubljanskih preroditeljev in skritega predala z erotično poezijo ter »poredniga paura« bukovnika Drabosnjaka do predmarčne cenzure in »Zdravljice«, Andreja Einspielerja in njegovih zatrtih časopisov, nadležnega Alešovčevega Brenclja, Trdinovih satiričnih bajk in pohujšljivih spominov ter »veleizdajnika« Podlimbarskega. Po številu predstavitev sledi Luka Vidmar, ki najprej piše o dunajskih indeksih prepovedanih knjig, nato pa še o Vodniku v očeh avstrijske in francoske cenzure ter o Kopitarjevi prvi cenzuri – ne slovenskega, temveč nekega češkega nabožnega rokopisa. Po dve poglavji – o Prešernovih pesniških odzivih in dolgi bitki za prvi slovenski časopis ter o Misteriju žene Zofke Kveder in prepovedih uprizoritev slovenskih dramskih besedil – sta napisala Marko Juvan in Katja Mihurko Poniž. Po eno temo s svojih strokovnih področij so osvetlili še Matija Ogrin – Rokopisne objave kot kljubovanje cenzuri, Nina Ditmajer o slovanofilstvu malonedeljskega župnika Krempla, Tanja Žigon o tiskovnih pravdah v Ljubljani, Andraž Jež o zatiranju slovenskega socialističnega tiska, Tone Smolej o gledališkem repertoarju v primežu Bachovih zakonov, Jernej Habjan o Cankarju med grmado, cenzuro in zaporom ter Marijan Rupert o cenzuri v času prve svetovne vojne. Andrejka Žejen je poleg poglavja Zatrtje Slavinje pripravila tudi samostojno prilogo z zamišljeno izdajo prve onemogočene številke tega literarnega in domovinskega lista v krajnskem jeziku, ki naj bi izšla 18. januarja 1825, a ga je državni cenzurni urad zaradi narodno prebudnih verzov prepovedal. Vidna cenzura je imela za posledico tudi nevidno samoomejevanje avtorjev – samocenzuro, zaradi katere mnogi teksti niso bili napisani, so obležali v predalih ali so bili napisani drugače, kot bi bili brez strahu piscev pred posledicami, ki bi jih lahko doletele. Tako je slovensko literaturo ne le umetniško, temveč tudi publicistično in znanstveno, pomembno pisala cenzura, kot je Dović povzel že v monografiji Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju: »Pisala jo je neposredno: ko je črtala izraze, odlomke, poglavja ali prepovedala celotna dela. Pa tudi posredno: ko je avtorje globila, tožila, sodila in zapirala, ko je plenila in uničevala izdaje, a tudi tedaj, ko ni dovolila novih periodičnih glasil in od založnikov zahtevala visoke kavcije«. Poljudno zastavljena, z reprodukcijami navedenih izdaj in posegov vanje ilustrirana besedila je v angleščino prevedel Neville Hall. Izpostavljeni primeri so vsak zase zanimivi in zgovorni. Ob orisih časa in okoliščin, ki so spremljale posamezne cenzurne ukrepe, veliko povedo tudi ravnanje zaščitnikov preganjanih avtorjev, na primer zavzemanje Žige Zoisa za Vodnika in Linharta. Tako kot ni odveč znova ponoviti dejstva, da Prešernove politične napitnice, katere kitica je postala besedilo današnje slovenske himne, ni cenzuriral Jernej Kopitar, kot sklepajo nekateri spričo pesnikovih ostrih puščic, uperjenih v velikega učenjaka, temveč čislani jezikoslovec Fran Miklošič.

Koliko trošimo na brigu o tijelu, a koliko ulažemo u higijenu duše?

Kršćanin treba najprije biti osobno uvjeren u ono što vjeruje, ili kako je to izrazio apostol Petar: treba moći obrazložiti razlog nade koja je u njemu.

O raspravama na koncilu u Efezu.

Piše: Aljaž Krivec Bere: Jure Franko Po s kresnikom ovenčanem romanu Sto let slepote nam Roman Rozina tokrat v branje ponuja krajše besedilo, ki v nasprotju s prejšnjim ne ubeseduje daljšega zgodovinskega obdobja, ki bi ga naseljevalo večje število likov, izpostavljenih zgodovinskim spremembam in lastnemu razvoju. Tujintuj je namesto tega močneje poantirano, morda celo problemsko branje, ki je v osnovnih koordinatah prej bližje Rozinovim zgodnejšim romanom, denimo Zločinu in ljubezni ali Županskemu kandidatu Gamsu. Pisatelj jemlje pod drobnogled priseljensko tematiko. V lovskem domu v bližini državne meje so nastanjeni begunke in begunci, ujeti med želje lovske tovarišije, ki deluje kot ad-hoc zbrana protibegunska paravojaška skupina ter pomoč humanitarne organizacije, ki jo predstavljata Mira in Miha. In prav na mestu spora dveh skupin nastaja glavnina pripovedi Rozinovega romana. Starešina Branko in morebitna bodoča lovca Marijan in Bernard, ki jih uradni organi očitno uporabljajo za opravljanje umazanega dela, predstavljajo nacionalističen, preračunljiv in oportunističen pol, medtem ko Mira in Miha kljub nekaterim praktičnim zagatam sledita humanističnim idealom, ki pa jih je na robovih mogoče razumeti tudi kot del njune zunanje podobe. Iz povedanega je razvidno, da begunska skupina ostaja skoraj brez besede, tudi naslovni junak Tujintuj. Ta ne želi biti klišejska podoba niti begunca niti integriranca, a vendarle postane eden vidnejših begunskih obrazov. Rozina tako elegantno opozarja na sprejemanje vnaprej dodeljenih vlog in kontinuirano stanje na okopih, kar lahko vodi v izbris individualnega. Pri tem skoraj vse stavi na dialoge, pa naj se ti odvijajo med skupinama ali znotraj lovskega tria, v katerem se s potekom zgodbe stopnjuje sumničavost. Mogoče je reči, da delo v tem oziru ponuja domiselne zasuke in izvedbe, dialoge pa pogosto preveva neki praktični um, iz česar izhaja dobra motivacija dejanj nastopajočih. Podobno prepričljivo se zdijo izbrane neke osnovne koordinate romana Tujintuj. Izbira lovske skupnosti, ki ima enostaven dostop do orožja, hkrati pa v družbenem habitusu pogosto visoko kotira, ne da bi ob tem uradno sodila v katero od vej oblasti, morda res ni povsem nova – v romanu Pelji svoj plug čez kosti mrtvih jo je na primer na podoben način izpisala nobelovka Olga Tokarczuk – ima pa svojstveno življenje v slovenskem kontekstu. Ob tem velja omeniti še Rozinovo opisovanje trofej v lovskem domu in ne nazadnje odnos lovcev do ženskega lika, Mire. Gre skratka za dve razsežnosti besedila, ki roman Tujintuj do neke mere že postavljata v območje intersekcijskega. A navedeno se nemalokrat zdijo nekakšni orisi, intrigantna izhodišča, ki bi jih še veljalo dodatno raziskovati. Zanimivo bi bilo denimo vedeti še kaj več o Miri in Mihu, prav tako bi bilo tezo o drugačnosti, ki jo simbolizira navezava na Tantadruja, mogoče še raziskovati in ne nazadnje tudi izdatneje motivirati vpeljavo Kosmačeve klasike, ki je citirana na začetku in na koncu romana. Ob navedenem pa bi bilo nemara smotrno v delo pritegniti več konteksta, takega, ki bi presegal golo dogajanje v lovskem domu. Vse navedeno pa morebiti za ceno popisovanja razmišljanj katerega od lovcev, posebej Marijana, ki se pogosto gibljejo po enakem terenu, s čimer prihaja do podvajanja informacij ali vsaj onemogočanja, da bi bralstvo sámo razmišljalo o vseh razsežnostih povedanega. Ustaviti se velja tudi ob nekoliko bolj tehničnem vprašanju izvedbe. Pri tem ne govorimo na primer o gradnji pripovedi, ki je dobro umerjena, pač pa o dialogih. Čeprav je Tujintuj z njimi prežet, lahko izpadejo nekoliko papirnati, predvsem pa pogosto dajejo vtis sledenja logiki majevtike. Ali drugače: zdi se, da bi bilo na teh mestih mogoče več pokazati in manj povedati. Leposlovje o sodobnem begunstvu je pri nas doživelo vrhunec pred nekaj leti, a se zdi, da je v zadnjem času nekoliko potihnilo. V tem oziru velja pozdraviti Rozinovo knjigo zaradi revitalizacije teme, ki absolutno presega vprašanje aktualnosti oziroma neaktualnosti, kot jo narekuje medijska krajina. Povedano drugače: preseljevanje je v resnici vedno aktualno in vedno eno temeljnih vprašanj tako človeških kot nečloveških skupnosti. Po drugi strani pa je nujno opozoriti, da gre za tok literature, ki se je nemalokrat ujel v številne pasti, in tudi Rozina se ni izognil vsem.

O nebeskoj i zemaljskoj domovini.

On the very first episode of Work It Out, our Tech Recruitment Consultant, Bogdan Wyneken, had the pleasure of hosting Marijan Čipčić, Tech Community Manager at Infobip and Co-founder at Green Future Conference!   The conversation stretched from keeping a healthy work-life balance to the Green Future Conference coming up soon in Croatia, Infobip's initiatives in Africa and more! Marijan also shared the story of his career journey from starting as an archeologist to working in tech and founding one of the biggest tech conferences in Southeast Europe.   To become one of the lucky four and win two tickets to the Green Future Conference: ✅ Like our LinkedIn post ✅ Follow the PCN and Green Future Conference LinkedIn pages ✅ Comment on our LinkedIn post, tagging someone you'd like to go to the event with   Enjoy listening!

Matija Marijan i Fran Kauzlarić su pokrenuli start-up Turneo, koji želi da promeni način na koji se putuje tako što olakšava ugostiteljima da povežu svoje goste sa pružaocima raznih iskustava. Pričali smo o finansiranju, biranju poslovnog partnera, njihovim iskustvima u Londonu i Briselu, Zagrebačkom start-up eko sistemu, i naravno, putovanjima. Podržite an Patreon.com/belgrade i paypal.me/sgarcevic Beleške https://www.turneo.co/ https://www.netokracija.com/turneo-investicija-210027 https://www.linkedin.com/in/matijamarijan https://www.linkedin.com/in/frankauzlaric

V prostoru za umetnost KiBela Multimedijskega centra Kibla v Mariboru predstavljajo kiparja Marijana Mirta in njegovo razstavo Ugrabitev Evrope. Mirt je letošnji prejemnik Glazerjeve listine, ki jo podeljuje Mestna občina Maribor za dosežke na področju kulture. V njegovi samosvoji likovni govorici prepoznavamo premišljevanja o sedanjosti ter staroveški in antični umetnosti, v tehničnih postopkih pa kombinira tradicionalne likovne tehnike in materiale s sodobnimi. Tako skozi soočenja z eksistencialnimi okoliščinami reflektira realnost in jo nemalokrat tudi ironizira. Foto: Marijan Mirt, Ugrabitev Evrope, 2022, mešana tehnika, avtor fotografije: Damjan Švarc.

Majka uvijek bira dobro za svoju djecu.

O pravom čovjeku i pravom Bogu.

Marijan Markežič je zelo priljubljen duhovnik in prosvetni delavec med zamejci na Goriškem, ki prihaja iz Slovenske Istre. Je dekan štandreške dekanije in župnik Slovenskega pastoralnega središča v Gorici, ki letos praznuje 50 let ter urednik revije Pastirček, ki izhaja že 77 let. Njegovo geslo je: “Vedno sejati in bo vedno zraslo. Ne tako, kot si mi želimo, ne tako, kot si mi predstavljamo, ampak tako kot Bog meni, da je prav. Dodaja še, da moramo dati prvo mesto Bogu, pravo mesto vsem in vsaki stvari …

Marijan Markežič je zelo priljubljen duhovnik in prosvetni delavec med zamejci na Goriškem, ki prihaja iz Slovenske Istre. Je dekan štandreške dekanije in župnik Slovenskega pastoralnega središča v Gorici, ki letos praznuje 50 let ter urednik revije Pastirček, ki izhaja že 77 let. Njegovo geslo je: “Vedno sejati in bo vedno zraslo. Ne tako, kot si mi želimo, ne tako, kot si mi predstavljamo, ampak tako kot Bog meni, da je prav. Dodaja še, da moramo dati prvo mesto Bogu, pravo mesto vsem in vsaki stvari …

O karnevalu i korizmi i zdravoj ravnoteži.

V pogovoru s filozofom prava in prejemnikom Zoisove nagrade za življenjsko delo preverjamo, v kakšni zvezi sta pravo in pravičnost pa tudi zakaj je dobrodošlo, če so zakoni napisani v izbrušenem in klenem jeziku Kaj je to pravo? – Na prvi pogled se zdi, da bi odgovor ne smel biti pretežak, saj se s pravom srečujemo vsak dan: ko se, na primer, z bratom in sestro prepiramo okoli dediščine, ko skušamo doseči, da bi nas delodajalec po dolgi vrsti let stalnega honorarnega sodelovanja naposled zaposlil za nedoločen čas, ali ko skušamo lastniku sosednjega polja dokazati, da imamo pravico prečkati njegovo posest, da bi prišli do svojega sadovnjaka. Instinktivno, intuitivno torej vemo, kaj je to pravo: to je niz pravil, ki uravnavajo odnose med ljudmi. Ampak odnose med ljudmi na pomemben način uravnavajo tudi bonton in ljudske šege pa vendar nihče ne misli, da je z roko zakriti si usta, ko zazehamo, ali ob božiču podariti tašči tople copate – stvar prava. Očitno je torej, da se le z instinktom ali intuicijo ne moremo prebiti do delujoče, veljavne definicije prava. Zato smo iskanje resnično pretehtanega odgovora na vprašanje, ki smo si ga zastavili na začetku – kaj je to pravo? –, prepustili gostu tokratnih Podob znanja, dr. Marijanu Pavčniku, dolgoletnemu predavatelju filozofije prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, avtorju več kot 400 znanstvenih razprav in člankov, rednemu članu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, do konca lanskega leta sodniku Ustavnega sodišča Republike Slovenije in minulega decembra tudi prejemniku najvišjega priznanja za znanstveno-raziskovalno delo pri nas, Zoisove nagrade za življenjsko delo.   foto: akad. prof. dr. Marijan Pavčnik (Foto Pauli/Arhiv SAZU)

"U bitnome jedinstvo, u nebitnome sloboda, a u svemu ljubav!"

Prilika za promisliti o minulih 365 dana.

Sredi decembra 2022 so v Moderni galeriji v Ljubljani odprli razstavo z naslovom Abstrakcija in likovna teorija Marijana Tršarja. Ob stoti obletnici umetnikovega rojstva so na razstavi soočili dve področji njegovega delovanja: likovno prakso in teorijo. Marijan Tršar (1922-2010) je v Moderni galeriji tokrat predstavljen drugič; prvič je razstavljal leta 1953 v okviru Skupine 1953. Leta 1988 je Marijan Tršar v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom razmišljal o svojem življenju in ustvarjanju. Foto: Marijan Tršar, Dvonogi ne-predmet, 2007, akril na platno, 185 × 145 cm. Foto: Blaž Zupančič (izrez). Vir: Moderna galerija https://www.mg-lj.si/si/razstave/3612/abstrakcija-in-likovna-teorija/

Marijan Tršar je bil premišljevalec umetnosti. Pa seveda slikar, grafik in predavatelj. Ob 100. obletnica njegovega rojstva so mu v Moderni galeriji namenili razstavo Abstrakcija in likovna teorija Marijana Tršarja, ki nas obda z barvnimi ekspresijami v tehniki akrila na platno, vmes pa so postavljene njegove knjige. Tudi njegove najbolj ekspresivne abstrakcije iz zadnjega obdobja, na katerih se barva svobodno preliva, so podložene z risbo, ki se skozi prosojne sloje kdaj vidi in nakazuje željo po načrtu in nadzoru. Na likovnoteoretski pristop k sicer spontani gesti kažejo tudi naslovi, kot na primer Dvonogi ne-predmet, Večplastno centriranje, Luščenje planov, Diagonalna prevlada, Mimo barve izrekati črto. In čeprav se je Marjan Tršar abstraktnega slikanja lotil razmeroma pozno, največji zagon pa mu je dal, ko se je upokojil, je o njem pisal že veliko prej, na primer leta 1948 v svojih dnevnikih. Likovno teorijo in razumevanje likovne skladnje je ozaveščal že takrat, ko ta na akademijah še ni imela take veljave kot danes. Bil je bolj izjema, ob njem lahko omenimo recimo še Milana Butino. Likovno analizo je celo postavljal pred umetnostnozgodovinsko. Med letoma 1969 in 1983 je predaval anatomijo in prostorske zasnove na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Imel je samosvoje metode poučevanja, s študenti se je veliko pogovarjal o delih, razstavah, jih analiziral. Pisal je tudi likovne kritike in uvode v kataloge. To dvojnost sta kustosa Tjaša Šavorič in Robert Simonišek na razstavi v Moderni galeriji torej zajela s predstavitvijo tako njegovih slik kot tudi spisov in knjig, med drugim študije o očetu abstrakcije Vasiliju Kandinskemu, ki ga je Tršar občudoval in mu posvetil svoje magistrsko delo. Foto: Žiga Bratoš

O zdravlju kao dobrobiti za dušu i tijelo.

Primjer humanog i pravednog političara.

O raskošnosti, osuđivanju i milosrđu.

Slowenien ist nicht viel größer als Niederösterreich, trotz der überschaubaren Größe ist das Land extrem vielseitig: Bergseen, schneebedeckte Gipfel, geheimnisvolle Karsthöhlen, Wasserfälle, Weinberge und idyllische Hafenstädtchen liegen nur einen Katzensprung voneinander entfernt. Bei aller Vielfalt überwiegt die Farbe Grün, denn mehr als die Hälfte des Landes ist von Wald bedeckt. Ein großer Anteil der Fläche steht unter Naturschutz. Seit 2011 wird das nationale Umwelt-Programm „Slovenia Green” umgesetzt. Für den radio klassik Thementag haben wir mit der Direktorin des slowenischen Tourismusbüros in Wien, Žana Marijan, mit der Autorin und Kulinarik-Journalistin Irene Hanappi und mit dem Direktor des slowenischen Thermenverbandes Iztok Altbauer gesprochen. Ein radio klassik-Thementag in Zusammenarbeit mit dem slowenischen Tourismusbüro in Wien. https://www.slovenia.info/de

Kako iskorijeniti korupciju ili; čiji je sud zadnji.

In der heutigen Episode taucht Robert Pacher mit Marijan Divkovic in die Welt der Ventures und Startups ein. Marijan war bereits 2020 im Podcast zu Gast. Damals sprachen Robert und Marijan über seine Unternehmungen, TEDx Innsbruck und seinen Job bei bpExperts. In der Zwischenzeit hat sich viel getan. Marijan besuchte unter anderem die renommierte WHU - Otto Beisheim School of Managment und arbeitet nun bei MVP Factory als Venture Architect. Im Podcast-Interview sprach Marijan über die Themen Unternehmensaufbau, die besten Lektoren, warum seine damalige Idee mit mexikanischen Lederjacken nicht klappte, wie er zu einem Minimum Viable Product steht und welche Tools er nutzt.  ⬇️ **Marijan Divkovic** WHU | Venture Architect @ MVP Factory

O zaštitniku Europe i ocu zapadnog monaštva i redovništva.

- Cruising down the Clyde

O trećoj božanskoj osobi.

Marijan Velik počne res veliko stvari. Je urednik slovenskih sporedov na avstrijski radioteleviziji ORF v Celovcu, predsednik krovne športne organizacije Slovencev na avstrijskem Koroškem in tudi selektor manjšinske nogometne reprezentance. Z njim se je v Salzburgu, na srečanju avstrijskih športnih novinarjev, pogovarjala Anja Hlača Ferjančič.

Biologa Marijana Govediča, direktorja Centra za kartografijo favne in flore, so reke prevzele že v otroštvu, ko ga je najbolj zaznamovala reka Drava. Študij biologije je pred dobrima dvema desetletjema končal z nalogo o prehrani kormorana na območju reke Save, danes pa so njegovo raziskovalno področje ribe, piškurji, potočni raki in školjke celinskih voda. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kako dobro oziroma slabo poznamo življenje ob naših rekah in v njih, o ogroženosti zaradi izginjanja habitatov, vplivu tujerodnih vrst, o ključnih vrstah v ekosistemih celinskih voda, pa tudi o tem, da sprehod ob reki za Marijana Govediča nikoli ni zgolj sprehod.

Pod kapicom #79 | Nemanja MarjanU 79. epizodi podkasta Pod kapicom gost je bio Nemanja Marijan, generalni sekretar Vaterpolo saveza Srbije. Pričali smo o plasmanu devojaka na EP u Splitu, aktuelnoj klupskoj situaciji, dugoročnim planovima Saveza, njegovoj najvećoj želji u novom mandatu: izgradnji Nacionalnog vaterpolo centra. O edukaciji sportskih kadrova, kako se kotiramo u LEN i FINA, šta se dešava sa Tašmajdanom, sa potencijalnom organizacijom EP u Beogradu 2024. i šta će od velikih juniorskih takmičenja ljubitelji vaterpola moći da gledaju u Srbiji. Šta bi pitao sudije, i kakva je situacija sa novim kadrovima. Da li će vaterpolo liga Srbije biti jaka i narednih godina. Zašto je svojevremeno izabrao vaterpolo, zbog čega je važna utakmica sa Jadranom, a zašto kafić koji je „držao” njegov brat. Kako je saradnja sa Englezima uticala na kraj karijere, zašto je na Malti vozio u suprotnom smeru i kakva su očekivanja u predstojećem večitom fudbalskom derbiju. Kćerka i sin se bave sportom, ali nisu izabrali vaterpolo…Gost: Nemanja MarjanDomaćini: Pavle Živković i Aleksandra Radivojević Datum: 24. februar 2022. godineLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse Studios#infinitylighthouse #studionakrajuuniverzuma #podkapicom