Podcasts about metelkova

V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova odpirajo razstavo Prevedeno v socializem, ki predstavlja skoraj neznano zgodovino turško govoreče skupnosti v Jugoslaviji med letoma 1920 in 1980. V Velenju so sinoči na festivalu lirične umetnosti, Lirikonfestu, podelili nagrade, Izolo in Ljubljano pa je obiskala italijanska pisateljica Beatrice Salvioni, katere prvenec Prekleta je skoraj čez noč postal prodajna uspešnica, doslej so ga prevedli že v več kot 35 jezikov.

V kine je prišla zgodovinska drama Vermiglio, za katero je italijanska režiserka Maura Delpero prejela veliko nagrado žirije na Beneškem filmskem festivalu. Poglabljamo se tudi v novo komedijo Bruna Dumonta z naslovom Imperij in se posvečamo razstavi Od filma do arhiva, ki so jo ta teden odprli v Arhivu Republike Slovenije, prikazuje pa slovensko filmsko dediščino od začetka 20. stoletja vse do konca 2. svetovne vojne. Poleg tega se pogovarjamo s finskim režiserjem Samijem van Ingnom, avtorjem filma V senci. Prikazali so ga na 21. festivalu Kino Otok, ki se te dni odvija v Izoli. Van Ingen v filmu raziskuje kompleksno zapuščino svojih prednikov – med temi je tudi Robert J Flaherty, ki velja za avtorja prvega celovečernega dokumentarca. Pogovarjamo se tudi s palestinsko režiserko Noor Abed. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova prikazujejo dva kratka filma, v katerih avtorica na izviren način prikaže tesno povezanost palestinske pokrajine in ljudi.

V Mestnem muzeju Ljubljana so ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne odprli razstavo z naslovom 1495 dni: Ljubljana med drugo svetovno vojno. V Gradu Štanjel so v okviru Evropske prestolnice kulture na ogled dela Zorana Mušiča. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova umetniki premišljujejo o pohlepnem izkoriščanju narave na razstavi Tkanje svetov: zbirke v dialogu. V tedenskem pregledu kulture tudi o simpoziju Družbene neenakosti in okoljske nepravičnosti ter o 30-letnici delovanja Kulturnega centra v Šentjanžu v Rožu.

Na letošnji bienalni pregledni razstavi Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura inventura 2022–2024 v Cankarjevem domu si lahko ogledate vse od urbanističnega načrtovanja do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter zapise o arhitekturi. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa je na ogled razstava Sama Duranta Spomeniki, načrti in utopije, ki obravnava postkolonialno obdobje, gibanje neuvrščenih, življenja in smrti spomenikov ter presečišče med kulturno produkcijo in bojem za neodvisnost.

Že kar nekaj časa se govori o tem, da bo na Metelkovi ulici v Ljubljani zrasel nov medicinski center. Z Mestne občine Ljubljana so posredovali natančnejše podatke, kako bi bila naložba, za katero še nimajo gradbenega dovoljenja, tudi videti. Lucija Vidergar se je pozanimala, kako bi graditev novega medicinskega centra lahko resno ogrozila delovanje Avtonomnega kulturnega centra Metelkova, kjer si želijo predvsem boljše komunikacije z občino, saj so jim pretekla gradbena dela na področju Metelkove že večkrat povzročila določene nevšečnosti. Bere Cirila Štuber.

Pregled slovenskega slikarstva v Belvederu in razstava arhitekta Borisa Podrecce v Centru Rog sta le dva poudarka iz bogatega kulturnega dogajanja v tem tednu. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova so odprli skupinsko razstavo Predstava mesta, v Equrni pa razstavo Fine tuning. Pogled v prihodnji teden pa vabi na začetek EPK v Novo Gorico in Gorico ter na Dneve komedije v Celje. Avtorji prispevkov: Žiga Bratoš, Tadeja Krečič, Urška Savič, Marko Golja, Karin Zorn Čebokli in Matija Mastnak.

V Cukrarni so odprli razstavo Shone Illingworth z naslovom Topologije zračnega prostora. Predstavljajo istoimensko video instalacijo, v kateri umetnica preučuje argumente za in proti predlagani novi človekovi pravici – pravici do življenja brez fizične ali psihološke grožnje iz zraka. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa razstava Predstava mesta na ogled postavlja umetniška dela, ki odslikavajo in kritično premišljujejo različna obdobja iz življenja mesta Ljubljana.

Nova Gorica in Gorica letos nosita častni naziv Evropska prestolnica kulture. Založništvo Tržaškega tiska se z izdajo vodnika Gorica, Nova Gorica – Povezani mesti pridružuje preseganju meja. Avtor Andrea Bellavite nas na spoznavanje mest povabi s kolesom ali peš. Na pogled v nebo pa vabi razstava Jona Derganca Lightroom v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.

Društvo za sodobni ples Slovenije letos praznuje 30 letnico delovanja. V jubilejnem letu so pripravili pester program. Ob mednarodnem dnevu plesa, 29. aprila so na Kongresnem trgu v Ljubljani organizirali celodnevni dogodek, polteje so nadaljevali s tremi potujočimi plesnimi paviljonu v Celju, Kranju in Mariboru, decembra pa so v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova odprli razstavo 30 let lepote, znoja, in žuljev, ki si jo lahko ogledate še do maja naslednje leto. V današnjih Glasovih svetov se bomo sprehodili skozi zgodovino sodobnega plesa pri nas, preverili, s kakšnimi težavami se to področje ustvarjanja še vedno spopada in pogled usmerili naprej, v leto, ki prihaja. V Glasovih svetov gostimo Dejana Srhoja, predsednika Društva za sodobni ples in Roka Vevarja, člana upravnega odbora. Oddajo pripravlja Miha Žorž.

Predstavljamo 25. mednarodni festival Pixxelpoint, ki poteka v Novi Gorici in Gorici, govorimo o razstavi Primoža Puglja Začetek novembra v Galeriji S na Ljubljanskem gradu in o projektu Dramatika manjših evropskih jezikov, ki poteka v okviru mednarodnega sodelovanja na Tednu slovenske drame. Pozornost namenjamo razstavi Zgodba o Gazi ostaja v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, poročamo o obisku ministrice za kulturo Aste Vrečko na avstrijskem Koroškem. Nekaj minut namenjamo nemškim medijem in programu 3Sat in opozarjamo na dogodke ob 300-letnici Kantovega rojstva. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Gašper Loborec, redakcija Staša Grahek.

Dve razstavi, Zgodba o Gazi ostaja in Ozvezdja mnogoterih želja, kot gesti solidarnosti s prebivalci Gaze, sta na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Pot prijateljstva pa nosi naslov uvodnega koncerta iz letošnjega cikla Carpe Artem. Na velikem odru ljubljanske Drame pa bo zaživela farsa Hrup za odrom, britanskega dramatika Michaela Frayna.

Pod vodstvom koreografa in režiserja Wayna McGregorja, bo njegova plesna skupina v ljubljanskem Cankarjevem domu nocoj uprizorila plesno-vizualni spektakel z naslovom Univerzum: Odisejada temnih kristalov. Jesenski čas je področje mladinske in otroške literature obogatil s številnimi svežimi knjižnimi naslovi. Danes se je v Gledališču Glej začel festival Resistance! Palestinski muzej pa je v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pripravil razstavo Zgodba o Gazi ostaja.

Nov film Odrešitev za začetnike je s črnim humorjem obarvana družbena satira slovenske režiserke in scenaristke Sonje Prosenc, ki v središče zgodbe postavlja družinsko okolje. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa si lahko ogledate zvočno instalacijo Kaskade Anamarije Dimovske in Martina Briclja Barage. Vabljeni k poslušanju!

Nov film Odrešitev za začetnike je s črnim humorjem obarvana družbena satira slovenske režiserke in scenaristke Sonje Prosenc, ki v središče zgodbe postavlja družinsko okolje. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa si lahko ogledate zvočno instalacijo Kaskade Anamarije Dimovske in Martina Briclja Barage. Vabljeni k poslušanju!

Posvečamo se 250. obletnici Narodne in univerzitetne knjižnice. V četrtek zvečer je dobil Denis Škofič Cankarjevo nagrado za pesniško zbirko Tuskulum. Kaj bomo gledali in kaj se bo dogajalo na 59. Borštnikovem srečanju v Mariboru - začne se v ponedeljek, vemo pa že, da dobi Borštnikov prstan igralec Branko Šturbej. Pogledamo v Muzej sodobne umetnosti Metelkova, tam je razstava Ozvezdja mnogoterih želja: Ob vzhodnem obzorju, in v Etnografski muzej v Ljubljani na razstavo Azija sredi Ljubljane. Spremljali smo simpozij ob stoti obletnici rojstva umetnostnega zgodovinarja profesorja Naceta Šumija.

V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani se že dlje ukvarjajo s temami, povezanimi z gibanjem neuvrščenih. Čeprav tega nadnacionalnega projekta, katerega del so bile predvsem nekdanje kolonizirane države, ne želijo romantizirat, je lahko razmislek o tedanjih idejah relevanten še danes. Tako tudi mednarodna razstava Ozvezdja mnogoterih želja v razmislek podaja pretekla pretekla in sedanja mesta bojev v prepletenih nedavnih zgodovinah, izhajajoč iz temeljev gibanja neuvrščenih. Osvetljujemo tudi simpoziji ob 100. obletnici rojstva pokojnega umetnostnega zgodovinarja in konservatorja Naceta Šumija.

V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova je na ogled retrospektiva Aleksandre Vajd, mednarodno priznane v Pragi živeče slovenske umetnice, ene najpomembnejših slovenskih ustvarjalk na področju sodobne fotografije. Razstava z naslovom Od znotraj dol in od zgoraj, ki sta jo kurirala Ana Mizerit in Michal Novotný, predstavlja več kot 20 let njenega ustvarjanja in se osredotoča na fotografski medij kot tak ter na sodelovanje tako med mediji kot z drugimi ustvarjalci. “Vedno gre za dialog,” v pogovoru pove Aleksandra Vajd, o razstavi pa je govorila tudi Anetta Mona Chişa, umetnica, s katero Vajdova sicer sodeluje in je z njo pripravila projekt znotraj razstave. Foto: FB stran Moderne galerije

Ljudje, ki prihajajo k nam po migrantskih poteh, so, tako kot vsi drugi, različnih značajev, izkušenj in profilov. Medtem ko pri domačih storilcih kaznivih dejanj v naslovih beremo o družinskih tragedijah, so pri tujcih naslovi veliko bolj senzacionalistični in povezani z ideološkimi in drugimi konotacijami, manj pa z globljim kontekstom. Ena od pogosto tako izpostavljenih tem so kriminalna dejanja tujcev, pa naj gre za huda ali bagatelna kazniva dejanja. Kaj pravijo policijski podatki? Preverili smo tudi rezultate analize vzorcev drog, kupljenih od ljudi, ki se gnetejo v azilnem domu in prejmejo po 18 evrov žepnine na mesec. Zakaj se manj zanimamo za ljudi, ki se iz takšnih težkih razmer na socialnem dnu izvlečejo na družbeno sprejemljiv način in jih je veliko?Sogovorniki: predstavnik za odnose z javnostmi na Policijski upravi Ljubljana Tomaž Tomaževic Mina Paš, Drogart, doktorica medicine in certificirana integrativna psihoterapevtka Nataša Serec, staroborka na Metelkovi Hakim iz Maroka

Na Metelkovi ima že od zasedbe naprej svoje prostore YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa. Predsednica Elena Pečarič se ob razstavljenih slikah Laure Ličer v Sotu 24,5 spominja začetkov, ko so se greli ob kuhanem vinu in z branjem poezije. Napredni študenti so po bivanju v zavodu šele na Metelkovi povsem zaživeli, nepozabne so tam preživete noči. Še vedno pripravljajo različne debate, razstave, si pomagajo, se družijo. Kaj pa je največji hendikep Metelkove?

V sklepni epizodi kritično pretresamo status in vlogo Metelkove 30 let po zasedbi. Je Metelkova sploh še avtonomni prostor alternativne kulture, še ohranja svoj nehierarhičen značaj delovanja, kakšna je njena vloga danes in kakšna prihodnost jo čaka? Razmišljajo: Miha Zadnikar, Rajko Muršič, Miha Blažič N'toko in aktivistka “Maja”, članica skvota Participativna Ljubljanska Avtonomna Cona (PLAC).

Zanimajo nas različne umetniške prakse, ki se izvajajo na Metelkovi. Spoznamo žonglerja iz Anglije in Kolumbije. Obiščemo atelje Nevena Korde nad Galerijo Alkatraz in z balkona opazujemo Trg brez zgodovinskega spomina, bližnje instalacije, mozaike in dela nemških rokodelcev. Kipar Marko Kovačič ob sveži stenski poslikavi Slavoja Žižka razmišlja o prednostih zunaj institucionalnega ustvarjanja. V ateljeju Anke Kočevar ugrabimo pripovedovalko pravljic Katjo Preša.

Analiziramo 30 let glasbene scene na Metelkovi. Koncertni presežki, napredek organizacije, produkcije in zvoka. Miha Zadnikar na debato pri klubu Jalla Jalla (blizu čisto nove skate “rampice”) povabi glasbenega kritika in jahača plošč Igorja Bašina-BIGorja. Na vrtu Gale Hale nas gosti Kaja Deskovič, v Menzi pri Koritu presežke izpostavi Samo Ljubešić. Tudi o tem, kako je spontano na Metelkovi nastopil Manu Chao in kako so na vratih enega izmed klubov odslovili Davea Lombarda, bobnarja skupine Slayer.

Pri zasedbi Metelkove leta 1993 so sodelovali tudi aktivisti iz Škucovega Roza kluba, Magnusa in LL. Od takrat naprej v stavbi Lovci vedno nekdo dežura. Lezbični klub Monokel in gejevski klub Tiffany uspešno in praktično neprekinjeno delujeta že vrsto let. Na klubskem vrtu ob Masarykovi, pod brajdo iz Kranjske Gore, smo se srečali z aktualnima vodjema, Majo Pahor in Jernejem Škofom. Osrednja gostja je pisateljica Suzana Tratnik, dolgoletna lezbična aktivistka, ki je pomemben pečat pustila tudi na Metelkovi.

Mihi Zadnikarju se v 2. epizodi serije ob 30-letnici Metelkove pridruži Nina Kozinc. Konec osemdesetih let sta z Borutom Brumnom živela v enem izmed bivalnih skvotov v Berlinu, izkušnje sta prenesla tudi v Ljubljano. Zakaj je Metelkova bila in je še vedno fenomen in zakaj se ni znala vzpostaviti kot skupnost z lastno ekonomijo. Bi lahko bili uspešnejši z bolj jasno dogovorjenimi pravili?

Selimo se na klubsko in glasbeno sceno Metelkove. V 3. epizodo je Miha Zadnikar povabil Jasno Babić (Gromka) in Nika Drozga (Channel Zero). Nekaj malega tudi o historiatu, predvsem pa o vodenju klubov in organiziranju koncertov pred in po koroni. Kateri so glavni izzivi, težave, tudi zadovoljstva. Zakaj Metelkova in Slovenija med bandi veljata za neverjetno gostoljubni, kako je z iskanjem novih in mladih moči na Metelkovi, zakaj so si za nekatere probleme delno krivi tudi sami.

Ob 30-letnici Avtonomnega kulturnega centra Metelkova se akterji spominjajo zasedbe, razpravljajo o evoluciji, sedanjosti in prihodnosti območja, ki je močno zaznamovalo in spremenilo sodobno slovensko kulturo.V 1. epizodi serije Miha Zadnikar osmišlja ozadje zasedbe, natančno opiše najlepše jutro na Metelkovi, omeni kako je v nekdanji vojašnici prvič videl mobitele in windowse, izpostavi ključne prelomnice, analizira vlogo avtonomne cone v širši družbi, (samo)kritično izpostavi tudi nekatere bolečine.

Predstavljamo novelo Zakona o javni rabi slovenščine, napovedujemo arheološka izkopavanja pred prenovo ljubljanske Drame, govorimo o poletnih prireditvah Centra za slovenščino, opozarjamo na razstavo O čem sanjajo krokodili v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani ter poročamo s festivalov sodobne umetnosti Art Stays na Ptuju in glasbe Sajeta v Tolminu. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Maks Pust, urednica oddaje Staša Grahek.

Zazibam svet je zvočna slika, ki jo je ustvaril skladatelj Tomaž Rauch. Temelji na zvokih, odlomkih, kratkih delcih izvirnih posnetkov uspavank prvinskih ljudstev in starih tradicij, v katerih je neizbežno navzoč neposreden stik matere z otrokom, ki se razširi na vsebine pripadnosti, povezanosti in odgovornosti. Drobce uspavank dopolnjujejo in povezujejo v celoto tudi zvoki nekaterih preprostih in tradicionalnih glasbil in zvoki iz okolja, ki poudarijo povezanost na čisto osnovni ravni: matere z otrokom, posameznika s človeštvom, človeštva z naravo in planeta z vesoljem. Vsi smo z vsem povezani. Neposredni prenos iz Muzeja sodobne umetnosti Metelkova.

Monika Skaberne je dolgoletna organizatorka koncertov in promotorka alternativne glasbe, v zadnjih desetletjih predvsem garažnega rocka, punk-rocka in delta bluesa. Na čelu založbe FV Music že od sredine 80-ih let spremlja in kroji slovensko alternativno glasbeno sceno. Organizirala je množico nastopov domačih in tujih bendov ter vrsto festivalov, nekaj let je sodelovala tudi pri programu KUD France Prešeren, ob zasedbi Avtonomnega kulturnega centra Metelkova v zgodnjih 90-ih letih pa je tam za dobro leto prevzela vodenje največje dvorane Gala hala. O tem, kako je pristala v rockovskih vodah, o vodenju ene naših največjih neodvisnih glasbenih založb, o turnejah po Ameriki, zasedbi Metelkove in srednješolskem bivanju v Amsterdamu, se je za tokratno Razkošje v glavi pogovarjala z Aljo Zore. foto: Monika Skaberne, osebni arhiv

Osrednji sobotni delež B-AIR festivala zvoka (Za)slišati svet se odvija v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, kjer na muzejski ploščadi nastopajo Tomaž Rauch in člana dua Merzouga. Slednja sta ob 17h izvedla svoj drugi nastop, še pred tem pa se je na odru in v našem neposrednem prenosu z glasbenikoma pogovarjal Lovrenc Rogelj; pogovor je prevajal Miha Zor.

Poletni čas v Ljubljani je tudi to leto literarno obarvan, danes so se odprla vrtna vrata Društva slovenskih pisateljev, kjer potekajo že 28. Slovenski dnevi knjige. Zaradi novih in drugačnih svetov, ki se skrivajo med platnicami, letošnji festival poteka z geslom Na poti v deželo čudes.Danes se začenja tudi B-AIR Festival zvoka. Do nedelje se bo na Radiu Slovenija, v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, Atriju ZRC SAZU in v Moderni galeriji v Ljubljani zvrstilo več koncertov in zvočnih dogodkov. S slavnostno otvoritvijo se v prestolnici začenja tudi 35. mednarodni festival Imago Sloveniae in cikel Poletje v stari Ljubljani. V oddaji predstavljamo še novo premiero Anton Podbevšek Teatra: Zamaknjenost Lol V. Stein po romanu francoske pisateljice Marguerite Duras ter problematiko financiranja kulturnih projektov in programov v Mariboru.

Za adventní krásou Metelkova mechanického betlému z krkonošských Sklenařovic se lidé nemusí brodit sněhem po horách. Stačí vyjít pár schodů k Severočeskému muzeu v Liberci.

Za adventní krásou Metelkova mechanického betlému z krkonošských Sklenařovic se lidé nemusí brodit sněhem po horách. Stačí vyjít pár schodů k Severočeskému muzeu v Liberci.Všechny díly podcastu Vybrali jsme pro vás můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Precej raznovrstno je bilo dogajanje tega tedna. V Trbovljah se končuje festival novomedijske kulture Speculum Artium. v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani so odprli razstavo Umetnost na delu – Na razpotju med utopijo in (ne)odvisnostjo, v Lutkovnem gledališču pa se je začel festival Lutke. Pogovorili se bomo z dobitnikoma nagrade večernica in nagrade Fanny Hausmann. Skupina Laibach se svojih začetnih let spominja z razstavo o Turneji po okupirani Evropi leta 1983, začenjamo pa s tridnevno mednarodno filozofsko konferenco o sodobnih strukturah oblasti z naslovom Gospodar – o sodobnih strukturah oblasti.

Danes v oddaji izpostavljamo 14. mednarodni festival novomedijske kulture Speculum Artium, ki bo do sobote ponujal prikaz in izkušnjo osupljivega sveta, v katerem se dosežki sodobne tehnologije prepletajo z neizmerno domišljijo umetnikov.Festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae že dvajseto leto organizira Kulturni dom Nova Gorica v sodelovanju z različnimi italijanskimi in slovenskimi društvi in ustanovami na Goriškem in Tržaškem, danes se začenja v vili Vipolže v Goriških brdih. 60. Linhartovo srečanje, festival ljubiteljskega gledališča iz Slovenije in zamejstva pa bo popestrilo kulturno dogajanje v Postojni. Pozornost namenjamo tudi mednarodni filozofski konferenci z naslovom Gospodar - o sodobnih strukturah oblasti in razstavi Umetnost na delu, ki jo nocoj odpirajo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Foto: Arhiv Delavskega doma Trbovlje

This reportage, through the experience of going to the MENT 2022 festival in Ljubljana, Slovenia, seeks to show the intercultural dynamics that a showcase festival such as MENT entails in terms of the intersection between the international and local music scenes. Andraz Kaijzer (artistic director of MENT), Jan Kopac (stage manager at Gala Hala, Metelkova), Kristin and Andrej from the band balans, Becci Scotcher (PRS Foundation, UK) and Neus Lopez (Initiative Musik, DE) were interviewed in this reportage to expand on the topic. https://www.ment.si/en/ https://prsfoundation.com/ https://www.initiative-musik.de/ https://www.ment.si/en/speakers/ https://www.instagram.com/____balans____/ https://www.instagram.com/galahala__/

Potem ko je igralec Marko Mandić pred več kot desetimi leti izoblikoval projekt MandićStroj, sestavljen iz delcev Mandićevih vlog do leta 2011, je zdaj v novem odrskem dogodku združil okruške svoje celotne gledališke biografije – znova ob sodelovanju Bojana Jablanovca. Že dlje časa napovedani in pričakovani performans MandićCirkus bo nocoj na ogled na velikem odru ljubljanske Drame. Na osrednjem mariborskem gledališkem odru pa bodo nocoj premierno uprizorili prav tako avtorsko predstavo Ne ti meni Alice. Predstavljamo tudi program v Steklenika, ki se iz Tivolija seli v Muzej sodobne umetnosti Metelkova.Marko Mandić je v novem odrskem dogodku združil okruške svoje celotne gledališke biografije.Potem ko je igralec Marko Mandić pred več kot desetimi leti izoblikoval projekt MandićStroj, sestavljen iz delcev Mandićevih vlog do leta 2011, je zdaj v novem odrskem dogodku združil okruške svoje celotne gledališke biografije – znova ob sodelovanju Bojana Jablanovca. Že dlje časa napovedani in pričakovani performans MandićCirkus bo nocoj na ogled na velikem odru ljubljanske Drame. Na osrednjem mariborskem gledališkem odru pa bodo nocoj premierno uprizorili prav tako avtorsko predstavo Ne ti meni Alice. Predstavljamo tudi program v Steklenika, ki se iz Tivolija seli v Muzej sodobne umetnosti Metelkova.  

Nedeljska gostja je Zdenka Badovinac, mednarodno uveljavljena kustosinja in teoretičarka, dolgoletna direktorica Moderne galerije, zdaj direktorica zagrebškega muzeja sodobne umetnosti. Kot kustosinja je pripravila veliko razstav doma in v tujini. Od leta 2011 je poleg Moderne galerije vodila tudi Muzej sodobne umetnosti Metelkova, zasnovala je tudi prvo zbirko vzhodnoevropske umetnosti. Večkrat je bila slovenska komisarka na beneškem bienali in enkrat kot avstrijska komisarka na Bienalu v Sao Paulu. Kot kustosinja in teoretičarka je vabljena v številne muzejske in galerijske hiše ter na razne likovne manifestacije. Je tudi avtorica dveh zbirk esejev o kuratorstvu ter številnih teoretskih razprav o umetnosti, na primer, kako lahko umetniški arhivi vplivajo na drugačno razumevanje zgodovinjenja in s tem tudi muzeja.

Katera in kakšna društva, zavodi in institucije delujejo na Metelkovi 6 v Ljubljani? Zakaj so pomembni za slovensko družbo? Kaj pomeni za njihov obstoj in delovanje poziv Ministrstva za kulturo, naj sporazumno zapustijo stavbo? Kako potekajo tožbe? Ali gre za maščevanje Vlade Republike Slovenije nad zavodi in institucijami, ki so lahko kritični do njenih potez? To je samo nekaj vprašanj, na katera bodo odgovorili metelkovci Katarina Bervar Sternad (direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja), Alja Lobnik (direktorica zavoda Maska), Brane Mozetič (Center za slovensko književnost in Škuc), dr. Iztok Šori (direktor Mirovnega inštituta), morda tudi Eva Rohrman (zavod Forum Ljubljana) in odvetnik Dino Bauk, med udeleženci oddaje pa ne bo dr. Vaska Simonitija. Tudi tokrat, že četrtič ali petič, minister za kulturo ni sprejel povabila Marka Golje v oddajo Ars humana v živo. Nikar ne zamudite.

Mehka moč je ob razmerju med umetnostjo in politiko že dolgo v ospredju zanimanj Jasmine Cibic, umetnice, ki je lani prejela prestižno Jarmanovo nagrado za inovativne dosežke na področju filma, trenutno pa se predstavlja na veliki skupinski razstavi Vračanje pogleda v ljubljanski Cukrarni in s samostojno razstavo v Muzeju moderne umetnosti v Salzburgu, kjer odpira podobne teme kot jih je leta 2020 na razstavi Fundus prizadevanja v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, ko se je osredotočala na politično motivirana kulturna darila ter njihovo vlogo v nacionalnih in političnih strukturah v trenutkih evropske krize v dvajsetem stoletju. Tedaj je umetnica v pogovoru ob razstavi med drugim razmišljala o prepletu politike in umetnosti.

V izjemno obsežnem opusu Pabla Picassa zavzemajo pomembno poglavje grafike in z njimi povezane knjižne ilustracije. Njegove ilustracije, nastale okoli srede prejšnjega stoletja, vse iz zasebne zbirke v Italiji, so na ogled na razstavi ''Picasso: Črka v risbo'', ki bi morala biti v Moderni galeriji, a so jo spet postavili v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Med svežimi knjižnimi izdajami pa sta tudi romana Romana Rozine in Gorana Gluvića in prvenec Tadeje Krečič Scholten.

V kranjskem Prešernovem gledališču bodo drevi premierno uprizorili dramo Simone Semenič Lepe Vide lepo gorijo, ki v središče postavlja tematiko zlorab in ženske neenakopravnosti, režirala jo je Maša Pelko. Razstava Picasso: Črka v risbo, ki so jo septembra načrtovali v Moderni galeriji v Ljubljani, bo od danes naprej pa do 20. februarja prihodnje leto na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Ljubljanski mednarodni filmski festival je v polnem zagonu in se počasi bliža sklepnemu sobotnemu večeru, ko bodo na Liffu podelili nagrade. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture, vabljeni k poslušanju.

Kaj je performans, ki je bil kot umetnostna oblika že uveljavljen v zahodnem svetu, prinesel, pomenil ali spremenil v pojugoslovanskem kontekstu 90-ih let, je eno izmed izhodiščnih vprašanj razstave, ki je del večletnega mednarodnega projekta. Teme, kot so vojna, nacionalizem, telo, demonstracije, nove meje, feminizem in mediji, na razstavi Spoznanje! Upor! Reakcija predstavlja več kot 120 umetniških del pa tudi arhivski in video material, v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa bo razstava na ogled še do 3. oktobra. Kakšne so bile specifike obravnavanih praks v različnih državah, nekdanjih članicah Jugoslavije, kako je performans odražal pred-, med- in povojne razmere ter zakaj je prirejanje razstav v obleganem mestu gesta upora, je nekaj vprašanj, o katerih je v pogovoru razmišljala kustosinja razstave Bojana Piškur. Foto: Ante Jurić: Sarajevsko streljanje, dvorišče Akademije dramskih umetnosti, Sarajevo, 1992, vir: arhiv Obala Art Centa

Začetek bo v znamenju prejemnika nagrade časopisa DELO za najboljši roman preteklega leta "kresnik" - Agni je napisal Borut Kraševec, predsednica žirije Mimi Podkrižnik pa je povzela njeno utemeljitev. Predstavili bomo nekaj poudarkov na začetku tedna odprte razstave "Zlata sled" v Narodnem muzeju Slovenije. Sledila bosta uvoda v še dve razstavi: V ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova ponujajo razstavo "Spoznanje! Upor! Reakcijo! Performans in politka v 90-ih letih v pojugoslovanskem kontekstu", v Kopru pa razstavo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov "majski salon". V Mariboru se začenja Festival Lent, v Ljubljani pa osrednji del poletnega dela "Pripovedovalskega festivala". Poslovimo se z utrinkom iz začetka Primorskega poletnega festivala.

Eden najvidnejših in najbolj priznanih ustvarjalcev na polju fotografije v drugi polovici dvajsetega stoletja pri nas, je skoraj tri desetletja neprekinjeno interpretiral ulične situacije ter ustvaril izjemno obsežen cikel samorefleksivnih avtoportretov, hkrati pa je izčrpno dokumentiral alternativno sceno v poznih sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Obe plati njegovega delovanja zdaj predstavlja njegova prva obsežnejša posthumna razstava v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Foto: Iz cikla 1 podoba + 1 podoba = 1 podoba, Ljubljana [ II ], 1981/1987, izrez, vir: Moderna galerija

Tedenski pregled začenjamo z znova ali na novo za obiskovalce odprtimi razstavami. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) so v četrtek odprli skupinski razstavni projekt »Vojteh« o pokojnem arhitektu Vojtehu Ravnikarju (1943-2010). Mestna galerija Ljubljana ponuja razstavo »Učenje in pozabljanje« Jožeta Baršija. Razstavo pesnice Kristine Hočevar »Rujenje« je moč videti v ljubljanskem ŠKUC-u, v gradu Kromberk pa je Goriški muzej že jeseni postavil razstavo malih plastik in del na papirju pokojnega kiparja Zmaga Posege (1959-2009). Muzej sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani vabi na prvo obsežnejšo razstavo fotografij fotografa Božidarja Dolenca(1950-2008). Pred koncem še vabilo k oddaji oblek v projektu Mojce Pungerčar »Osebna koda obleke« in opozorilo k začetku cikla radijskih iger »Obrazi migracij« na programu Ars in na prvem nacionalnem radijskem programu, ki se začenja v ponedeljek, 1. marca ob 22:05

Pesniški opus Vite Žerjal Pavlin morda ni obsežen, zagotovo pa pesnica iz zbirke v zbirko razvija samosvojo poetiko in prepoznaven pesniški svet. Pred kratkim je objavila novo pesniško zbirko z naslovom Obrazi, v kateri podobe spregovorijo kot podobe, pesnica pa vanje posega zadržano, diskretno in skoraj neopazno z osebnimi vložki. Več o njej v današnji oddaji Svet kulture. V njej predstavljamo tudi razstavo fotografij Božidarja Dolenca, ki jo odpirajo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani in kratko radijsko igro Rdeča kapica po predlogi in zasnovi Brine Klampfer.

Pozdravi from Slovenia!   To kick-off my visit, I decided to take a free walking tour of the capital city of Ljubljana. I always enjoy walking tours in each city I travel to as they're a really cool way to get more familiar with the area and its history. The tour guide spoke English very well and had a good sense of humour which made the walk through the small city highly enjoyable.    We visited Ljubljana's famous Triple Bridge and caught the sights and sounds of the cosy and car-less city centre. Along the river, there are plenty of bars and quaint restaurants where locals and tourists alike flock to in the evenings.    Ljubljana is home to around 300,000 inhabitants, making it one of Europe's smallest capital cities. Slovenia was the first of the former Yugoslavian countries to gain independence in 1991 and 2004 became a member of the United Nations.    But before I get stuck into my adventure, here are a few more facts about where I am:   10 FUN FACTS ABOUT SLOVENIA Slovenia is the only country in the world with LOVE in their name. And the capital, Ljubljana, translates to ‘The Loved One'. Slovenians love bees. There are around 90,000 beekeepers in a population of just two million – that's one in 20 people. It is tiny. Slovenia covers less than 0.004% of the Earth's surface and has a population of just a little over 2 million. The capital, Ljubljana, is the country's largest city but is also small compared to other European cities with less than 300,000 inhabitants. It's one of the world's most environmentally friendly nations, according to The Environmental Performance Index. The index indicates which countries are meeting internationally established environmental targets. Only four nations are better: Finland, Iceland, Sweden, and you guessed it: Denmark. A remarkable 53.6% of Slovenia is protected land, the 2nd highest percentage than any nation on earth behind Venezuela. With more than half of its total area covered in forest, Slovenia really is one of the greenest countries in the world. In fact, Ljubljana was named Europe's Greenest Capital in 2016. And more than 500 brown bears roam the Slovenian forests.  The people are tall and old. Slovenia has one of the tallest populations on the planet, with a typical male measuring an average of 1.8 m (5.9 feet) tall. Additionally, the average Slovenian age is 43.5 years old, making it also one of the oldest populations in Europe.  There's one winery or vineyard for every 70-75 people and in Maribor they have the world's oldest vine which is 400 years old. Slovenians love wine: they are the 6th biggest consumer of wine in the world per capita. Slovenia has a tiny coastline spanning a meagre 46km (30 miles).  You can spend a night in a Ljubljanan jail without doing a crime. Hostel Celica is an old prison where the cells have been renovated into rooms, but it still has the same appearance as a prison cell.  Slovenia has the world's largest ski jump. Planica is an epic place for ski-lovers, especially if you like heights. The ski jump is legendary and many world records have been set here.   MEET WINE MAN SASO PAPP The next day, I met up with my good Slovenian friend, Saso Papp. He runs an online business selling wine across Europe. It's kinda funny that the rest of the Balkans drink Rakia but as I mentioned above, Slovenians really love wine.  “It's true that Slovenia has many vineyards. Although I have some vines, I personally don't have a vineyard, but most people I know do. The problem with having so many vineyards is that the wine can turn out to be bad if you are not careful. In the Balkans, most people brew their own Rakia, and in Slovenia most people make their own wine” Saso says. “With a Slovenian population of 2 million people, about 30,000 are winegrowers – 3,000 of which are professional winemakers and bottlers. Additionally, we have over 200 winemakers that make sparkling wine which is very rare for such a small population". Saso explains that the Slovenian climate is perfect for winemaking, as Slovenia sits on a similar line of latitude with southern France's famed wine regions. Slovenia's microclimate also plays an important role. “We have a perfect climate in the Western part of the country which borders Italy and the Adriatic Sea, bringing warmth. In the Eastern region of Slovenia, we make fresh, crisp white wines thanks to the cooler temperatures.” Saso tells me more about Slovenia's 400-year-old vine which is named the oldest vine in the world according to the Guinness Book of World Records. The vine was discovered not long-ago during renovations in a forgotten part of the city of Maribor. The vine was carbon dated and is currently the world's oldest vine still producing grapes.   SIMILARITIES BETWEEN SASO AND ME I know Saso from the radio industry. We've met many times over the years at various radio conferences around the world and have become good friends through our love for radio. I realised that we have a lot in common: Saso was a Group Program Director where he programmed 17 local radio stations. I'm a co-founder and co-owner of a group of radio stations that run 17 local radio stations.  He quit a good job because you got tired of working for an idiot. I did the exact same thing.  He was part of a successful morning show, and so was I (even though the station he was on was a national commercial radio station fighting with a station he helped create). Both of us have left life behind a radio station life. However, we both continue to do voiceovers and consult to radio stations, plus we're both podcasters now. All because the passion never dies… We are both old farts.   VINOO.CO Saso was in morning radio for almost 15 years before leaving the radio scene in 2013 to start his own mobile radio app business. He then turned his love for wine into a new business aimed at helping local winemakers market their products to a global audience.  Saso created Vinoo, a wine selling platform that matches Slovenian winemakers with customers who can browse and order local wines from anywhere in the world. Find your Radio Vagabond discount for Vinoo.co at the end of this post. I'M FAMOUS IN SLOVENIA On Tuesday morning, I made my way to a local radio station where I was scheduled to have 2 interviews to talk about my life as a digital nomad. Then I met up with Janez Usenik, a journalist from the national TV station 24UR, who interviewed me on the street. Check out the full interview here.  And it was funny to see myself on national TV that same night. When I stepped on the plane the next morning, the guy in the seat next to me looked at me a few times and then said, “Aren't you the homeless guy I saw on TV last night?”How weird is that to be recognised by a random stranger. I guess I'm famous in Slovenia now…   SASO ABOUT THE EARLY YEARS When Slovenia broke out of Yugoslavia, Saso was in his early 20's. He tells me more about what it was like to grow up during that time. “We were lucky that Slovenia didn't experience much of the harsh realities of the conflict apart from minor skirmishes over a period of 10 days. At that time, I was conscripted to the army but thankfully I was not involved in any warfare”. After gaining independence, Slovenia struggled to gain strong financial footing. However, Slovenia is currently boasting the highest GDP of all countries previously part of Yugoslavia. From this, a popular Slovenian saying emerged, saying “We are the best in the village” referring to the other ex-Yugoslavian territories. The saying has evolved to form a second part, “But we are the worst in the city” referring to Slovenia being the first of the territories to be included in the European Union. Saso jokes that Slovenians like to think of themselves as the best of the ex-Yugoslavian countries, largely because they drink lots of wine and are considered the northern part of the Balkans, but the southern part of Europe. It was great catching up with my old friend. I hope our paths cross again soon.   METELKOVA ART CENTRE If you're into street art, you should definitely visit Metelkova Art Centre, also known as Metelkova mesto. It is an alternative culture centre in Ljubljana, developed from a squat in a former army barracks and is one of the best-known attractions of Ljubljana. It's home to a large number of clubs hosting concerts, club nights, and one-off club events featuring underground artists and DJs from around the world.  The centre also hosts art performances, exhibitions, and a festival from time-to-time.  The history of Metelkova mesto as a cultural centre goes back to 1993, when the northern part of the barracks complex was squatted by a group of about 200 volunteers. The initiative came from an independent association of mainly underground artists and intellectuals known as Metelkova Network to stop the abandoned army complex from being pulled down.  Being a thriving place for a free creative spirit, the complex is undergoing constant change. I visited on a quiet afternoon but was still a very interesting place to visit. I took a lot of pictures of the street art that you can find below - but not the people. There was a sign saying “No photos of people. This is not a zoo.” So, remember to respect that when you go.  As I was packing my bags for my next journey, I saw Melania Trump on the TV addressing Americans from the White House. Melania is Slovenian, and when I asked the funny tour guide if this fact has boosted tourism in Slovenia, his answer said it all “Hmmm...no, not really.” Until next time - my name is Palle Bo, and I gotta keep moving.   GET YOUR VONOO.CO WINE DISCOUNT HERE Just go to vinoo.co and use the promo code "RADIOVAGABOND15" to get 15% off and free shipping all over Europe if you buy 6 bottles or more from the same winemaker. This code is valid for one year (until 18 November 2021), and can only be used once per user, so make sure you get enough! 

24. junija 2000 je bilo slovesno odprtje razstave Mednarodna zbirka Arteast 2000+. Umetnost Vzhodne Evrope v dialogu z Zahodom. Od 60-ih let do danes. V še neobnovljeni nekdanji vojašnici na Metelkovi 22 so bila na ogled dela 85 umetnikov in umetniških kolektivov, ki so vključevali najpomembnejše protagoniste vzhodnoevropske avantgardne umetnosti, skupaj z nekaterimi uveljavljenimi velikimi imeni zahodne umetnosti. Zbirka Arteast 2000+, kot prva muzejska zbirka, ki se je oblikovala in nastajala s poudarkom na vzhodnoevropskih povojnih avantgardah v širšem mednarodnem kontekstu, je zaslovela po tem, da podaja obsežen pregled umetnosti v regiji. Pri tem omogoča vpogled v skupne družbenopolitične problematike, ki so v ospredju dela umetnikov v nekdanjih socialističnih državah ter pri tem izrisuje, kako so se te države razvijale od šestdesetih let preko tranzicijskega obdobja v devetdesetih letih do sedanjega konteksta globalnega neoliberalnega kapitalizma. Skupaj s sodelavci in z mednarodnimi svetovalci jo je zasnovala Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije. Leta 2011 je zbirka postala jedro novega Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, ki deluje v sklopu Moderne galerije. Več o mednarodni zbirki Arteast 2000+, ki je v 20 letih zastavljala različna vprašanja ter ponujala različne tematske poudarke in obiskala mnoge galerije po svetu, pa v pogovoru z Zdenko Badovinac, ki jo je pred mikrofon oddaje Likovni odmevi povabila Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju! Kazimir Malevič: Zadnja futuristična razstava, Beograd, 1985-86, foto: Lado Mlekuž, Matija Pavlovec, www.mg-lj.si

Darila nas povezujejo, vzpostavljajo odnose med nami, a so tudi obveza. Ko prejmemo darilo, se pričakuje, da ga vrnemo, je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja razmišljal že antropolog Marcel Mauss, kakšno vlogo pa ima kulturno darilo v kontekstu politike pa se s svojo razstavo Fundus prizadevanja v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova sprašuje priznana umetnica Jasmina Cibic. V ospredju zanimanja avtorice, ki nas je leta 2013 zastopala na 55. mednarodnem beneškem umetniškem bienalu, je že dlje časa t.i. mehka moč, način doseganja političnih ciljev s promocijo skupnih vrednot in ne s silo. Kakšnim ciljem so namenjena kulturna darila v kontekstu politike? Foto: J. Cibic: Darilo: Prvo dejanje (2019), enokanalni HD video, 23 minut 43 sekund, stereo; sonaročnik in soproducent FLAMIN – Film London Artists’ Moving Image Network s finančno podporo Arts Council England, steirischer herbst '19, macLYON; koproducent Waddington Studios London. Film so podprli: Cooper Gallery DJCAD, University of Dundee, Northern Film School, Umetnostna galerija Maribor, Muzej Jugoslavije, OZN Ženeva, Espace Niemayer. Z dovoljenjem umetnice. foto: Jasmina Cibic

With my bro Jan Linhart just speaking about our perception of the Slovenian lifestyle our favourite spots here and our perspective around this city compared with some aspects of our countries. 5AM at Honolulu at the time of this release (Hawaii capital)

We visit a collection of buildings in the Slovenian capital with an intriguing history and an equally compelling present. Metelkova, once a military stronghold, now exists as a countercultural epicentre and, although it’s officially a squat, is actively supported by the mayor and city council.

In questo Episodio di 4 Passi vi racconto cosa vedere a LUBIANA la Capitale della Slovenia.Vi racconto cosa non perdere e vedere nel modo più breve e diretto possibile

Rok Vevar se v minulih letih intenzivno ukvarja z zgodovinskim pregledom razvoja plesa na Slovenskem. Je ustanovitelj Začasnega slovenskega plesnega arhiva, ki ima zdaj svoj dom v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Gradivo se pretežno osredotoča na sodobne scenske umetnosti, ples in gledališče zunaj institucionalne scene v minulih dvajsetih letih, sicer pa so vsebuje tudi gradiva, ki pričajo o zgodnjih začetkih sodobnega plesa pri nas. Dan, noč + človek = ritem je naslov knjige, v kateri so zbrana dela slovenske sodobnoplesne publicistike od leta 1918 do 1960. O vsem tem se je Urška Henigman z njim pogovarjala v tokratni oddaji. foto: Nada Žgank

Mir, enakost in mednarodno sodelovanje. To so ključna načela Gibanja neuvrščenih, ki je leta 1961 nastalo kot protiutež tedanji blokovski delitvi sveta. V ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova mu posvečajo razstavo Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih, ki poudarja predvsem ideje, ideale in načela, povezane s kulturno politiko gibanja. Postavlja jih v sodobni kontekst in zastavlja vprašanje, kakšna bi lahko bila neuvrščena sodobnost? Kustosinja Bojana Piškur je razstavo zasnovala mrežno in k sodelovanju povabila številne tuje umetnike, kuratorje in kuratorske skupine, ki razpirajo vpogled v kompleksna vprašanja, povezana z idejami in načeli gibanja.

We've made it to our favorite country in Europe, Slovenia! On today's episode, we're talking about the capital city, Ljubljana and the picturesque town of Lake Bled. Some of the things we're talking about - our favorite things in Ljubljana including the castle, the MOMA, and the Metelkova artist commune and why we think we could live there. We're also talking about our love of Lake Bled and our recommendations while visiting - including catching views from the Ojstrica Trail Lookout, walking around the lake, and soaking in all the beauty of Slovenia's only island town!  Drinking: Big Sky Trout Slayer Wheat Pale Ale Follow along with the rest of our adventures at www.travelingtaveners.com or find us on Instagram and Facebook @travelingtaveners or email us at sadie@travelingtaveners.comThanks for listening!   

Živali smo skozi zgodovino predvsem na zahodu dojemali kot ključno različne od človeka: kot manjvredne, nedolžne, nezmožne mišljenja in kot nekaj tujega, drugega. Razstava Nebeška bitja. Ne človek ne žival, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova odnos med živaljo in človekom osvetljuje s kritično noto in opozarja, da enoznačni identiteti človeka in živali ne obstajata več. Mednarodna razstava kuratoric Zdenke Badovinac in Bojane Piškur bo tema današnje oddaje Likovni odmevi, ki jo je pripravila Iza Pevec.