POPULARITY
Če ste mislili, da so družinski odnosi zapleteni, so poimenovanja za različna sorodstvena razmerja prava zakladnica zapletov. V tokratnem Jezikanju ugotavljamo, kdo so snaha, svakinja, sestrič, ujak, mrzli in topli bratranec. Kako že pravimo bratovi ženi? Odgovoru prisluhnite s sestrino mamo! Če imate mrzlega bratranca, to pomeni, da je sin vaše tete brezčuten, ugiba anketiranec. Kaj pa če je prijazen?
Je pustolovec, ki ima rad zimo in mraz, ter tudi nekajkratni svetovni rekorder. Kar nekaj njegovih rekordov je namreč povezanih s prvim vzponom na še nepreplezane gore v Mongoliji, Tibetu in Nepalu. "Občutek, ko se vzpenjaš na vrh gore, na kateri pred teboj ni bilo nikogar, je neverjeten," pravi Sean Burch. "Nekako tako, kot bi hodil po Luni, kjer pred teboj še ni hodil nihče. Ko sem bil prvič nekje prvi, to je bilo na Grenlandiji, me je to takoj zasvojilo." Je prvi Virginijec, ki je osvojil Mount Everest, za kar se je odločil ob 50. obletnici prvega pristopa na streho sveta. Takrat je spoznal ledne doktorje, o katerih je posnel dokumentarni film, ki je na letošnjem Festivalu gorniškega filma prejel nagrado za najboljši film o gorah, športu in avanturi. Če ne bi bilo lednih doktorjev, marsikatera odprava nikoli ne bi prišla na Everest. Ledni doktorji imajo pomembno delo, o katerem pa nihče ne ve ničesar, niti o tem, kako živijo, ali koliko so plačani za svoje delo, ki pa je izjemno zahtevno. Sean Burch Američan, ki zdaj pripravlja film o nepalskem nomadskem plemenu Raute, pravi, da je pri naravi najlepše to, da z vsemi ravna enako in nikogar ne presoja.
Pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in prevajalec Milan Dekleva je po krvi Tržačan. Knjižne izdaje na obeh poljih leposlovja šteje v ducatih. V sedemdesetih letih je bil član glasbene skupine Salamander. Bil je tudi novinar v kulturnem uredništvu Ljubljanskega dnevnika in urednik otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija. Pesniti je začel že zgodaj, pri trinajstih letih. Napisal je prvo slovensko zbirko haikujev. V svojih pripovednih besedilih pripoveduje predvsem o življenju posameznikov, ki se znajdejo na osebnih, družbenih in zgodovinskih prelomnicah. Piše lutkovne in radijske igre, pesmi, pripovedi in muzikale za otroke. Ljudje si težko predstavljamo, kako je vesolje urejeno. Ampak če je kaj replika vesolja, je to odprt klavir. Milan Dekleva Zapiski www.sazu.si
Pred približno desetletjem se je preselila v Bilzen, flamsko mesto v Belgiji. Med drugim priznava, da se je šele tam naučila varčevati z denarjem. Aleksandra Kuhelj pojasnjuje, da Belgija namreč v manjši meri deluje kot socialna država, zaradi česar so prebivalci sami odgovorni za to, da del svojega mesečnega dohodka (plače so sicer v povprečju precej višje od slovenskih) odmaknejo na stran za zrelo življenjsko obdobje, pa tudi v zapuščino svojim otrokom. Opaža, da je kvaliteta življenja v Belgiji sicer slabša kot pri nas, v zadnjih letih pa jo presenečajo tudi visoke cene osnovnih življenjskih potrebščin v slovenskih trgovinah. To je šok v lastni državi. Vem, kakšne so približno povprečne ali minimalne plače v Sloveniji, in včasih se sprašujem, kako ljudje lahko sploh preživijo. V trgovinah so cene včasih iste ali dražje kot tu pri nas v Belgiji. Morda so v Sloveniji cenejše le gostinske storitve, pa še to izven Ljubljane in turističnih centrov. Aleksandra Kuhelj V intervjuju še o ekološki osveščenosti, kjer smo Slovenci oz. Slovenija menda kot prebivalci, pa tudi država, bistveno močnejši ter o kulturnih razlikah med Slovenijo in Belgijo v zvezi z dojemanjem vlog žensk in moških. V Belgiji je povsem običajno, da ženska dela samo štiri dni na teden. /.../ Mlajše generacije sicer zdaj vedno pogosteje delajo s polnim delovnim časom, za starejše generacije pa je bilo čisto običajno, da so mame ostale doma, saj je bilo to takrat finančno mogoče. /.../ Pri belgijskih moških opažam, da zato določenih stvari niso vajeni delati sami. Zdi se jim samoumevno, da bo določene stvari in gospodinjska opravila opravila ženska. Aleksandra Kuhelj
Je lastnik 50 hektarjev posestva v sklopu plantaže, ki je velika nekaj več kot 200 hektarov v vasi Tamnjanica blizu Niša na jugu Srbije. Gorazd Čuk je slovenski podjetnik, ki se v Srbiji ukvarja s pridelavo in predelavo dišavnic ter z žganjekuho. V zadnjih mesecih daje prednost slednji, k čemur ga je spodbudilo tudi več mednarodnih nagrad, ki jih je prejel za kakovost nekaterih pijač. Med srbskimi kolegi, torej v pri- oz. predelovalskih krogih se lahko tako upravičeno pošali v smislu, da "je moral zato, da se v Srbiji destilira dobra "rakija", sem priti Slovenec." Dobra rakija se dela samo iz dobrega sadja, kar je za mnoge še vedno čudno. Uporabljamo samo najboljše sadje, ki ga zato tudi sami proizvajamo, da lahko nadziramo celoten proces. Uporabljamo ekološko pridelano sadje, ki je polno arome in sladkorja. Dobra žganica se začne v sadovnjaku. Gorazd Čuk
V nadaljevanki Pritiski na tisk opisujemo razmere in nizamo mnenja o vlogi in prihodnosti tiskanih medijev. Anketa novinarskega sindikata med zaposlenimi v tiskanih medijih je pokazala, v kako težkem položaju so, da delajo pod hudimi pritiski, so zelo obremenjeni, slabo plačani, imajo neurejeno napredovanje, malo možnosti za izobraževanje, zato številni razmišljajo o zamenjavi službe in celo o tem, da bi zapustili novinarstvo. Predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik pravi, da se razmere v tiskanih medijih že vrsto let slabšajo. Biti lastnik medija, to prinaša s seboj tudi odgovornost, ne le odgovornost do zaposlenih, ampak tudi odgovornost do javnosti, novinarstva in demokracije v državi. Alenka Potočnik Dolgoletni novinar Dela Veso Stojanov in odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik opisujeta, kaj se dogaja v njunih časopisnih hišah, in razmišljata o prihodnosti tiskanih medijev. Psihologinja Maša Blaznik pa je zaveznica dobrih medijev in novinarjev, podpisnica peticije in podpornica odlične novinarke Ane Lah, ki ji na Večeru niso podpisali pogodbe. V tem, kar se dogaja z mediji in novinarji, ni nič normalnega in nič sprejemljivega, zato je tako pomembno, da se proti temu vztrajno borimo in opozarjamo na to. Maša Blaznik Zapiski Pritiski na tisk - lastniki in vodstva Pritiski na tisk - podpora medijem pomeni podporo demokraciji
Tokratnega nedeljskega gosta ljubitelji smučarskih skokov zelo dobro poznajo. Če ne drugače, pa po priimku. Pa ni skakalec, no, vsaj že dolgo ne. Si pa brez njega in njegovih inovacij v opremi modernega skakalnega športa pravzaprav ni več mogoče predstavljati. Vsak izdelek, ki ga ustvarimo, testiramo. Ga zlomimo, razbijemo. Vedno se da nekaj izboljšati. Veliko pomeni povratna informacija, ki jo dobimo od naših skakalcev. Brez tega ne gre. Peter Slatnar Peter Slatnar, inženir, inovator, podjetnik, je bil v terenskem studiu na prizorišču nordijskega svetovnega prvenstva v Planici gost Anje Hlača Ferjančič in Aleša Smrekarja.
Dr. Marko Jaklič, Redni profesor poslovne ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, sedaj član Strateškega sveta vlade za zdravstvo pravi, da moramo najprej dobro premisliti, kaj je javni interes v zdravstvu, saj populizem, ki ga je vse več, prispeva le k razgradnji sistema. Ti naši akterji, politiki, gospodarstveniki, na nek način, naše elite, niso tiste prave elite, ki bi odgovornost dolgoročnejšega razvoja družbe nosile na svojih ramenih. dr. Marko Jaklič V pogovoru izpostavi različne zdravstvene sisteme, ki bi jim morebiti lahko sledili, dotakne se aktualne slike slovenskega gospodarstva in položaja Evrope v svetovnih tokovih, pa tudi drugačne regulacije energetskega trga in voditeljstva ter odlik pravih vodij, ki pa jih v javnem sektorju pri nas primanjkuje. Celovito je potrebno pogledat na sistem. Manj ko poznamo sistem, več je možnosti za populizme. dr. Marko Jaklič Glasba: Bruce Springsteen with the Sessions Band - We Shall Overcome (Live In Dublin) - YouTube Leonard Cohen - Dance Me To The End Of Love (Live in London) - YouTube Ali je še kaj prostora tam na jugu - Severa Gjurin - YouTube
Urška in Jernej sta se po sedmih letih bivanja na Britanskem otočju resneje lotila uresničitve dolgoletnih sanj o tem, da bi prodrla na glasbeni trg ter se preživljala s pisanjem in izvajanjem glasbe. Jerry (na Irskem sta namreč znana pod umetniškima imenoma Jerry in Elza Miles) je lani začel nizati nastope po tamkajšnjih pubih, na odru pa sta se pridružila tudi Vladu Kreslinu na enem njegovih koncertov v Dublinu. Pravita, da je Irska odlična lokacija za glasbenike ravno zato, ker ponuja ogromno priložnosti za nastopanje. Kar v Sloveniji manjka, je to, da imaš priložnost nastopiti vsaj enkrat na teden ali nekajkrat na mesec. Tako si pridobiš izkušnje in še plačilo zraven, da si lahko pokriješ stroške za glasbila in vso opremo. Jernej Šorn V oddaji preverjamo tudi, kako kot starša dveh majhnih otrok svoja prizadevanja za uresničitev kariernih ciljev usklajujeta z realnimi vsakdanjimi potrebami. Usklajevanje vzgoje in glasbene kariere je malo težje, ker tu nimava babic in stricev. Nekaj časa sva imela varuške, ki so živele pri naju doma. Ampak s tem je bilo več stresa kot koristi. Jernej Šorn
Blanko Kegl je kot aktivno tabornico mesto navdušilo z bogato ponudbo naravnih lepot, pravi pa, da pogreša “stari Dahab”, ko še ni bil tako turistično razvit. Z bogato zgodovino zaznamovani polotok Sinaj je del Egipta, ki leži v Aziji. Izmenjaje tam in v Sloveniji zadnjih 22 let prebiva Blanka Kegl, ki kot prostovoljka dela v vrtcu v Dahabu. Ta je bil nekoč mestece, a se je od takrat, ko ga je prvič obiskala, zlasti po zaslugi razcveta (potapljaškega) turizma temeljito spremenil. Z njim pa tudi življenje lokalnega prebivalstva. Takrat ni bilo nobenih promenad, nobenih diskov. Bile so peščene plaže in slamnate hiške. Najlepša zadeva v Dahabu je bila to, da smo vedno vsi skupaj sedeli: ni važno, od kod si, kdo si. Okrog nas so sedeli beduinski otroci, ki so sicer prodajali zapestnice, ampak ne zaradi denarja, temveč zato, da so se lahko s teboj pogovarjali. Blanka Kegl Po izobrazbi je profesorica likovne umetnosti, svoje veščine na tem področju pa zelo rada vključuje tudi v učni proces otrok v vrtcu. Branja in pisanja v arabščini in angleščini se tako učijo preko igre. To je meni najbolj pomembno, da se mi vse igramo. Vse skupaj se poje, se pleše, se igra. Ni nobenega pritiska, tako kot je recimo v državni šoli. Državne šole v Egiptu pa niso ravne pohvalne. /.../ Še vedno imajo star sistem, tako kot pri nas v Sloveniji pred 50 leti. To pomeni tudi klofuta, ki pade. Blanka Kegl
Popotnika Nena Tomelj Bobnar in Blaž Levičnik sta se aprila lani odpravila na t. i. Pacifiško pot. Prehoditi sta nameravala približno 4.000-kilometrsko traso po zahodni obali Združenih držav Amerike, ki vodi od ameriške meje z Mehiko na jugu do Kanade na severu. Pot sta morala predčasno zaključiti, saj jima je pot pred mejo z Oregonom prekrižal obsežen gozdni požar. Zdaj potujeta po Južni Ameriki. Trenutno počivata in se prekladata po brazilskih plažah, kjer se učita surfanja, ter ob tem menda neizmerno zabavata lokalne poznavalce morskih valov in tokov, ki ju slučajno opazijo. V intervjuju pripovedujeta o tem, s čim in kom sta se srečala v zadnjem letu ter kaj vse sta doživela na poti, pa tudi o tem, zakaj bi se kdo sploh lotil takega podviga in udobje lagodnega življenja tukaj zamenjal za spanje v avtomobilu, enolično hrano iz raznih praškov in vsakodnevno tlačenje že dobro utrjenih žuljev na stopalih. Ko sta pot začela, sta prvih pet mesecev spala v šotoru, hostelov pa sta se posluževala zgolj v slabem vremenu ali ob močni utrujenosti. Nato pa sta šotor zamenjala za avtomobil, ki je po njunih besedah veliko udobnejši in tudi bolj praktičen. Če se hočeva premakniti za 200 km, se usedeva v avto in se tja odpeljeva. Ne rabiva planirat skoraj teden hoje do tja. Kar se tiče odrekanj, pozna se, če je slabo vreme. Takrat, ko ležiš v avtomobilu, nimaš kaj zelo veliko za počet. Takrat bi bila vesela kombija ali nekega prostora, kjer bi lahko počela praktično karkoli. Ampak po petih mesecih v šotoru je tudi avto lahko zelo luksuzen. Blaž Levičnik
Tako predvideva Lea Colner, ki že dobro desetletje živi na Švedskem, v majhnem mestu v bližini Stockholma, kjer dela kot ravnateljica na eni od tamkajšnjih šol. V prvi novi epizodi Globalne vasi v letu 2023 bomo (spet) dobili del odgovora na vprašanje, zakaj nam v Sloveniji primanjkuje kakovostnega pedagoškega kadra: precejšen del nam ga je ušlo na Švedsko! Ena takih je že v času študija v Ljubljani obetavna pedagoginja Lea Colner, ki je za svoje inovativne pristope k poučevanju skozi pripovedovanje in uprizarjanje zgodb prejela tudi Prešernovo nagrado. Ugiba, da bi jo karierna pot, če bi se odločila ostati v domovini, do upokojitve pripeljala na cilj, ki verjetno ne bi bil preveč oddaljen od njenih začetkov. Na Švedskem pa je razmeroma hitro napredovala do položaja ravnateljice. »Potek moje kariere zagotovo bi potekal drugače, če bi ostala v Sloveniji, v primerjavi s tem potekom, ki sem ga doživela in ga še vedno doživljam na Švedskem. /.../ Tu so zelo hitro zaznali nek potencial v meni in mi ga pomagali razvijati. In dvomim, da bi pri 37-ih letih bila v Sloveniji na tako visokem položaju, kot sem v resnici sedaj na Švedskem.« Lea Colner
Med zgodbami, ki smo jih predstavili v prvem letu naše podpore programu Botrstvo, je bila tudi zgodba takrat 9-letnega Tilna in njegovih dveh bratcev. Po ločitvi so z mamo, ki je izgubila službo, živeli v najemu, ki ga niso mogli plačevati, zato so jim v mrzlem stanovanju že odklopili pitno vodo, večkrat so bili brez hrane, brez šolskih kosil, fantje so morali opustiti vse dejavnosti, ki so jih veselile, nato pa so prav vse imetje izgubili v požaru. Pomoč, ki ste jo takrat zbrali poslušalci, je bila neprecenljiva, omogočila jim je nov začetek in upanje, da je vsemu navkljub mogoče doseči svoje sanje. Tilen jih je: jeseni je na sprejemnih izpitih dosegel vse točke in se vpisal na želen študij. Njegova mama se je zato znova želela zahvaliti vsem, ki so jim takrat omogočili, da niso potonili: Ne bi splavala takrat. Ne vem, kako bi se končalo, ampak zagotovo ne dobro, ker sem bila popolnoma na tleh. Tilnova mama Tu lahko prisluhnete Tilnovi zgodbi iz leta 2012. Desetine zgodb otrok in družin smo v tem dobrem desetletju podpore programu Botrstvu predstavili v naših oddajah in nikoli se ni zgodilo, da kakšna ne bi dobila pomoči in vsaj nekoliko lažje zadihala. Z večino družin smo se nekaj mesecev ali celo let po objavi njihove zgodbe ponovno srečali, da so lahko opisali, kako dobrodošla je bila pomoč. V letu 2022, ko smo zabeležili deseto obletnico naše podpore Botrstvu, je Tilnova zgodba pomenila piko na i vsemu trudu. Želimo si, da bi jih bilo v letošnjem še veliko in vabimo vse, ki vam je pomoč naših poslušalcev pomagala, da se nam oglasite na družbenih omrežjih ali na elektronski naslov Jane Vidic, ki je pripravila današnjo oddajo. Tisto, ki je bila pred 10 leti povod za današnjo, in vseh več kot 450 doslej pripravljenih oddaj, pa najdete v našem arhivu. Hvala vsem, ki ste kakorkoli bili del programa Botrstvo.
Leto 2022 je bilo za ekipo ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo, zelo zahtevno, a tudi polno lepih zgodb. Kaj bo sodelavcem, ki so nepogrešljivi del pomoči družinam, ostalo najbolj v spominu, kakšne so njihove želje in voščila za 2023? Hvala vsem, ki ste tudi v minulem letu podprli program Botrstvo ali na kakršen koli način pomagali ljudem v stiski.
Skozi pripoved Vinka Möderndorferja je gostja oddaje Ana Frank. Möderndorfer je avtor dramatizacije in režiser uprizoritve na odru Mini teatra v Ljubljani. Dramatizacija je narejena po besedilu knjige Dnevnik Ane Frank. Ob prebiranju dnevnika se nehote sprašujemo, koliko talentov, koliko Mozartov, Beethovnov, Michelangelov … koliko izjemnih pisateljev, slikarjev, lahko pokonča genocidna politika. Pa ne samo talentov, koliko življenj, in vsako življenje je vesolje, je izginilo zaradi nespametnega sovraštva, ki ga je generira prav politika. Ne samo včasih. Tudi danes. Vinko Möderndorfer Dnevnik Anne Frank je izjemno aktualno branje. Tudi danes živijo mladi in talentirani ljudje na pragu življenja in smrti. Dnevnik mladega dekleta, ki je dve leti preživela v skrivališču in na koncu zaradi izdajstva umrla grozljive smrti, nas bo spomnil, da tudi danes neprestano živimo na robu holokavsta.
“New York je čudovit, vendar se ne more primerjati s Celjem, ki je najlepše mesto na svetu,” je rekla 5-letna hči Urške Zrinski med izletom v New York. Kot pravi Urška, v Washingtonu, kjer sicer živijo, pogrešajo predvsem širše družinsko življenje in stike z domovino. Vsako poletje zato preživijo v Celju, kjer ima njena hči možnost negovanja in obnavljanja znanja slovenskega jezika. Vez s Slovenijo ohranjajo tudi prek športa in se redno odpravljajo na tekme NBA predvsem, ko v Washintonu igrajo slovenski košarkarji. Vedno s sabo prinesemo slovenske zastave, tako da močno navijamo in upamo, da nas fantje vidijo od daleč. Moja hči zdaj že res obvlada tisto navijaško “Kdor ne skače, ni Slovenc'!” in ni ji niti malo nerodno, da se to naglas dere v veliki dvorani v centru Washingtona. Urška Zrinski Urška Zrinski je uslužbenka Svetovne banke, mednarodne ustanove, ki državam v razvoju ponuja finančno in tehnično pomoč pri izvajanju programov za zmanjševanje revščine, prebiva v ameriški zvezni prestolnici, ki je tudi matično mesto omenjene institucije. V intervjuju govori o življenju, razpetim med Washingtonom in sedmimi karibskimi državami, s katerimi poslovno sodeluje. Washington, D. C., po njenih besedah najlaže opišemo kot nekakšno anomalijo Amerike: predvsem zato, ker se v njej ne zrcalita siceršnja ameriška politična razdeljenost ter prepad med socialno šibkejšimi in močnejšimi skupnostmi. Pa tudi za konec leta značilna praznično-potrošniška manija menda tam ne pustoši tako intenzivno kot morda v kakšnih bolj "tipično ameriških" krajih.
Gostja oddaje je arhitektka Majda Kregar, ki že več kot 60 let obnavlja, revitalizira in sooblikuje Ljubljanski grad. Ljubljanski grad predstavlja ikoničen pogled na mesto. Je nekakšna slovenska akropola, brez njega si našega glavnega mesta sploh ne moremo predstavljati. Majda Kregar
Izštekana glasbena oddaja z Juretom Longyko. Če ste zamudili Izštekanih 10, je dobro, da veste: posnetek bo kmalu na TV Slovenija. Že zdaj pa je na našem YouTube kanalu 9 komadov. Izštekanih 10 v sliki. Foto: Alan Orlič -- Val 202 in oddaja Izštekani sta se s posebnim decembrskim dogodkom znova podala med občinstvo v ljubljanski Kino Šiška. Svoje izštekanke so nam zaigrali Balladero, Robert Petan, Skova in Skovani, Leonart, Dežurni krivci, Tretji kanu, 3:rma, Generator ter Sladica s pevcema Urbanom Lutmanom in Marino Martensson. Pridružilo se jim je več skritih gostov, med njimi Samo Budna, Hamo in Blaž Mencinger. Med izbranimi za sklepni del Izštekanih 2022 so bili tudi Lusterdam, a je tokrat narava premagala družbo. Izštekanih 10 je postalo izštekanih 9, a na polno. Izbrane zasedbe so nam odigrale dvajset skladb, na odru pa se je izkazalo kar 80 glasbenikov. Koncert je povezoval avtor in voditelj Izštekanih Jure Longyka, Val 202 ga je prenašal neposredno v etru in na svoji spletni strani, ogledali pa si ga boste lahko tudi na Televiziji Slovenija. Vzdušje je bilo izjemno, za odrom in v dvorani. Toliko nesebičnega truda toliko ljudi za skupni cilj v koncentrirani obliki redko doživiš. Posebno pohvalo si zaslužijo vse tehnične ekipe, zalogaj je bil res velik. Lep občutek je, ko vemo, koliko nam občinstvo zaupa, mnogi so prišli na koncert, četudi veliko izvajalcev niso poznali. In krasno je videti glasbenike iz različnih krogov, ki se spoznavajo, družijo in strastno vpijajo atmosfero dogodka. Izštekani plujemo proti tridesetici, prihodnje leto jo bomo gotovo primerno proslavili. Jure Longyka -- Napoved dogodka na MMC Sporočilo za javnost po dogodku -- DOSEDANJI posebni decembrski IZŠTEKANI: Izštekani so od leta 2013 že osemkrat priredili slavnostno decembrsko poslastico pred občinstvom. Po praznovanju dvajsetletnice oddaje leta 2013 z naslovom Izštekanih 20, na katerem so sodelovali tudi godalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, se je koncert ustalil pod imenom Izštekanih 10. Leta 2014 so k sodelovanju pritegnili Big Band RTV Slovenija, leta 2015 člane Simboličnega orkestra in leta 2016 izvajalce, zbrane v projektu Sounds Of Slovenia. Leta 2017 je koncert izvedla skupina Siddharta z desetimi gosti. Leta 2018, ob petindvajsetletnici oddaje, je koncert dobil ime Izštekanih 25, nastopilo je skupno osem napovedanih ali skritih zasedb na čelu z Dan D. Leta 2019 so se izvajalci poklonili petindvajsetletnici izida Leve scene AliEna, prvega pravega rap albuma pri nas. Leta 2020 pa so prvič v tridesetletni karieri celovečerni akustični koncert odigrali Big Foot Mama, nastop je zaradi koronaukrepov potekal brez občinstva, prvič v studiu TV Slovenija. Vsakič se je v razkošnem in ekskluzivnem triurnem koncertu na odru zvrstilo več deset glasbenikov. Predvajala jih je tudi Televizija Slovenija, povezoval jih je avtor in voditelj oddaje Izštekani Jure Longyka. Dvorana ljubljanskega Kina Šiška je praviloma razprodana; v letu 2018 so Izštekani v le nekaj dneh napolnili kar dva večera, ne da bi sploh objavili, kdo bodo nastopajoči; v letu 2019 pa so vstopnice pošle v manj kot 24 urah.
Cene energentov so zaradi zelenega prehoda poskočile že pred sankcijami proti Rusiji. Dodatno je olje na ogenj cen energentov prilila tudi suša, kar je vplivalo na proizvodnjo hidroelektrarn, pa tudi nekaterih jedrskih elektrarn v Evropi, medtem ko so v TEŠ-u zaradi predvidljivih razlogov ostali celo brez premoga. Lahko Afrika nadomesti Rusijo pri dobavi plina? Kaj se bo ob tako visokih cenah energentov dogajalo z evropsko industrijo? To je nekaj vprašanj, o katerih se v naslednjih minutah pogovarjamo s profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Markom Pahorjem. Letos je bila res popolna nevihta. Hidrološke razmere, drag plin, redni in izredni remonti francoskih jedrskih elektrarn … Pokazala se je ranljivost sistema. Marko Pahor
Služba, niti 8-urna, kaj šele za skrajšani delovni čas, že zelo dolgo ne zagotavlja vsaj znosnega preživetja. Še posebej, če bi s plačo pod minimalno morala preživeti mama in najstnik. V predprazničnem času je zavedanje, da otroku ne moreš omogočiti prav ničesar, še toliko težje. Čarobna zima je eden od načinov, kako pomagati otrokom iz programa Botrstvo in njihovim družinam. Več informacij najdete na spletni strani Čarobne zime ali Botrstva, temu projektu pa bodo v celoti namenjene tudi donacije s SMS sporočili z gesloma BOTER5 ali BOTER10, poslanima na številko 1919. Hvala vsem za pomoč. Pred otrokom skrivaš reklame, upaš, da jih ne bo zagledal. Ko zaslišiš, da si otrok nekaj želi, zelo trpiš, ko veš, da mu tega ne boš mogel dati. Zelo te stisne.
Tokratni gost Globalne vasi je antropolog dr. Žiga Podgornik Jakil, ki se je pred sedmimi leti, ko je svoje domače okolje za nekaj mesecev zamenjal za Berlin, nad njim takoj navdušil. Pravi, da je ravno prav majhen, da (še) ni videti kot brezosebno mravljišče, ter ravno prav velik in kulturno raznovrsten, da ves čas "vibrira" in izžareva življenje. Tako ga je mednarodna študijska pot, med katero je za nekaj časa postal tudi na priznani ameriški harvardski univerzi, po končanem doktoratu pripeljala nazaj na svoj začetek: na Svobodno univerzo v Berlinu (Freie Universität Berlin), kjer je študiral leta 2015. Zdaj kot mladi raziskovalec preučuje pravni in družbeni položaj afriških študentov, ki so študirali v Ukrajini, po izbruhu vojne pa prebegnili v Nemčijo: Nemčija je tem študentom dala dobo, v kateri si morajo urediti lastno vizo. Največji problem je ta, da moraš za to imeti veliko denarja na računu, da lahko dokažeš, da se lahko sam sebe financiraš. Se pravi 11.200€ je trenutno potrebnih za enoletno vizo. Žiga Podgornik Jakil
Ste kdaj razmišljali o tem, da bi začeli znova? Da bi pustili službo, zamenjali kariero, se preselili na drug konec sveta? Nataša s poslušalci in posebnim gostom - Mihijem o tem, kako bi se tega lotili. "Če bi si dovolil it v eksistenčne globine, je tisto, kar je onkraj tega, kar nam servirajo prve strani novičarskih portalov, življenje." Miha Šalehar
V Globalni vasi gostimo Uroša in Matejo Lotrič, ki s sinom in hčerko že 11 let prebivata na Sončni obali v Avstraliji, kjer imata tudi svoje podjetje. Mateja (danes Mateya) in Uroš (danes Uroš Russell) Lotrič sta pred dobrim desetletjem v času gospodarske krize zaprla svojo marketinško agencijo, prodala novo stanovanje v Sloveniji, spakirala kovčke in se skupaj s takrat enoletnim sinom odpravila iskat nove priložnosti v Avstralijo. Po izteku veljavnosti turistične vize je Uroš začel službo iskati tako, da je svoje storitve hodil ponujat kar od vrat do vrat. Ta pristop se je, predvsem ker so v Avstraliji možnosti za napredovanje neprimerljivo boljše kot pri nas, izkazal za uspešnega, in tako sta danes, kar zadeva posel, spet "na svojem". Njuno podjetje, ki deluje tudi mednarodno, se ukvarja z industrijskim oblikovanjem, pri čemer med drugim tržita inovativne izdelke, ki sta si jih zamislila med uporabo ne prav dobro optimiziranih pripomočkov za dojenčke in manjše otroke, ki sta jih kupovala, ko se jima je rodila še hči. Pravita, da imata kot samostojna podjetnika prostega časa malo do nič, a da ohranjata redne stike z naravo. Zlasti po zaslugi dejstva, da ta v Avstraliji pride tudi "na dom" oziroma v zavetje doma: to ne velja zgolj za veter, ki ob praviloma slabši izolaciji gradenj šumi skozi razpoke hiš, temveč tudi za razne živali, npr. za človeško dlan veliki pajki, razni ptiči, netopirji in celo kače. Nekaj časa jim je tako družbo na podstrešju delal tudi 3-metrski piton. »Pajki pridejo na obisk, ja. V naši prejšnji hiši smo imeli tudi pitona – ne domačega, menda je živel na naši podstrehi, in večkrat smo ga videli ali na palmi, ko je lovil netopirje, ali pa je spal v grmovju.« Mateja Lotrič
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom paralelizem.. Kaj je že to? Z razlago nam ponovno pomaga Erika Primc, študentka na magisteriju primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenistike. Notranje trpljenje? Ali pa mogoče trpljenje na noter? mnenje iz ulice
Gostja tokratne Globalne vasi je Tina Batistuta, ki je pri nas nekaj časa delala v turizmu, nato pa jo je ljubezen iz rodnega Tolmina odpeljala v nizozemski Haag. Čeprav sprva ni razmišljala o tem, da bi začela znova od temeljev graditi svojo kariero, se je zaradi tamkajšnjega poslovno spodbudnejšega okolja odločila, da poskusi: tako je ustanovila podjetje Mijn Slovenie (Moja Slovenija): agencijo za komunikacije v turizmu, ki menda ni turistična agencija, njen osnovni namen pa je promocija Slovenije kot turistične destinacije med Nizozemci. Kako torej Nizozemcem, o katerih pravi, da o Sloveniji vedo izjemno malo, prodaja ta kotiček Evrope? V Haag bi priporočala, da pridete, ker ima zelo lepe nasipe ob plaži. Ob celi obali so za Nizozemsko visoki peščeni nasipi, ki so naravnega izvora. Med temi nasipi so ponavadi kolesarske steze in je zelo lepo kolesariti tam. To je tudi naravno zaščiteno okolje, v katerem živijo kosmate krave. So neka zaščitena stara sorta, ki prosto hodi po teh sipinah. Tina Batistuta
Tokratni gost je Matej Mali, ki se je februarja 2020 po diplomi iz lesarstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani skupaj s partnerko odpravil na potovanje po Novi Zelandiji. Strastna ljubitelja surfanja sta več mesecev preživela na avanturah po priobalnih pasovih države na sledi za naslednjim "velikim" valom, večinoma spala v svojem kombiju in opravljala razna priložnostna dela. V času prvih večjih valov okužb s Covidom 19 še nista slutila, da bo epidemija takrat še novega koronavirusa postala globalen problem. Potem ko sta bila za sedem tednov prisiljena stanovati pri neki slovenski družini, ki jima je prijazno odstopila prostor za bivanje v času strogega zaprtja, s katerim je želela novozelandska vlada popolnoma izničiti število okužb, pa sta morala začeti razmišljati o zakonitih možnostih za podaljšanje svojega obiska Nove Zelandije. Matej pravi, da novozelandski gozdovi v primerjavi s slovenskimi vlivajo več strahospoštovanja, čeprav ni tip človeka, ki bi se bal avantur. Ker je veliko gozdov, ampak to je tropski gozd, se je veliko lažje izgubiti. Vse te poti po naravi so lepo urejene in ne upaš si kar zabresti nekam drugam v gozd. Zelo lahko se je izgubiti tukaj. Matej Mali
Izseljenska zgodba finančnega matematika Žana Grjola, ki je na študijski izmenjavi na severu Španije spoznal Američanko, je zgodba še ne 30-letnih protagonistov o pravi ljubezni, ki je v le nekaj letih premagala mnoge prepreke. Za začetek sta z zdaj že ženo Ariel uspešno prebrodila daljše obdobje zveze na daljavo, saj je Ariel po izmenjavi v Španiji šla še na dodiplomski študij na eni priznanih ameriških fakultet. Nato sta par let prebivala v Sloveniji, kjer pa se je Žanu po hudi nesreči pri plezanju za nekaj težkih mesecev življenje obrnilo na glavo. Po padcu s 15-metrske stene je bil namreč polomljen in nepokreten povsem odvisen od pomoči svojih bližnjih in predvsem svoje partnerke, s katero sta tako doživela nepričakovano naporno "vajo" za tako imenovano jesen življenja, ko ostanke igrive mladostne zaljubljenosti nadomestijo globoka navezanost, medsebojno spoštovanje in iskrena želja po pomoči sočloveku. Skoraj vsega se spomnim, ne znam ubesediti izkušnje, ampak bila je cela akcija. Reševalci so rabili pol ure, da so prišli do mene. Takrat nisem vedel, ali bom zdržal ali ne, zmanjkovalo me je. Ariel je bila pri meni in me držala pri zavesti. Žar Grjol Po približno letu dni intenzivne oskrbe si je Žan kljub resnosti poškodb povsem opomogel, z Arielo pa sta se odločila še enkrat na lastno pest zasukati svojo življenjsko pot: pustila sta svoji takratni službi in se preselila na Deviške otoke (Združenih držav Amerike). Zdaj tri četrtine leta ob delu na daljavo preživita na terasah ob tamkajšnjih rajskih plažah, v času poletja in zgodnje jeseni pa orkanom in ostalim neprijetnim vremenskim pojavom, značilnim za tisti del leta, ubežita nazaj v Slovenijo.
Ne boste verjeli, kje vse uspevajo Slovenci. Tokratna gostja Globalna vasi je pravnica Anteja Ubović, ki se je z možem pilotom po propadu slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways preselila na Švedsko. 6-članska družina zdaj prebiva v manjšem naselju približno 40 km od najbližjega večjega mesta Uppsala. Anteja v intervjuju razlaga o svojih »novih začetkih«; učenju jezika in obveznem dodatnem univerzitetnem izobraževanju, ki ji omogoča delo v švedskem pravu, o bogastvu ponudbe prostočasnih aktivnosti v naravi, ki jim ga nudi novo okolje, pa tudi o tamkajšnjih sodobnih pristopih k izobraževanju otrok od vrtca naprej. Na Švedskem denimo otroci vse do četrtega razreda osnovne šole ne poznajo pojma domača naloga, tudi šolskih potrebščin ne nosijo s seboj v šolo in nazaj domov … se pa že zelo zgodaj v sklopu učnega procesa srečujejo z raznimi tehnologijami, kot so pametne mobilne naprave oz. tablični računalniki. Otroci že praktično v vrtcu uporabljajo iPade, ampak to je mogoče enkrat tedensko, v šoli pa malo več. Imajo aplikacije, na katerih imajo različne snovi - od matematike, angleščine, do plesa celo. In potem delajo na teh iPadih, rešujejo razne naloge. Anteja Ubović
Odpravljamo se v središče Evropske unije in NATA - Bruselj, kjer je v teh dneh v središču razprav seveda naraščanje napetosti v Ukrajini. Z našim dopisnikom razmišljamo o sporočilih, ki so prišla s srečanja voditeljev NATA, iskanju pravih energetskih dogovorov, da prebivalcev EU to zimo ne bo zeblo, in evropskem poenotenju glede polnilnikov. Pomembno sporočilo je, da se NATO ne bo pustil ustrahovati prikritim ruskim grožnjam z jedrskim orožjem. V Moskvo so poslali jasna sporočila, da bi imela njegova uporaba izjemno hude posledice za Rusijo. Neimenovani Nato diplomat je dejal, da bi uporaba jedrskega orožja pomenila odziv članic ali NATO kot celote s fizičnim odgovorom. Igor Jurič
V Globalni vasi gostimo Anjo Cehnar in Luko Čerenaka, digitalna nomada, ki sta se iz domovine izselila praktično brez cilja - vsaj v geografskem smislu. Anja in Luka sta lani spakirala kovčke in se odpravila na potovanje za nedoločen čas po Južni Aziji. V minulem letu, odkar sta na poti, sta raziskala precejšen del Indije vključno z nekaterimi visokogorskimi kraji v osrčju Himalaje, par mesecev preživela na maldivskem otočku, trenutno pa sta praktično edina gosta enega izmed turističnih resortov na Šrilanki. Na Maldivih sva stanovala na otoku Atoll s 400 prebivalci in tremi trgovinicami. Bila sva edina turista in praktično imela vse plaže zase, ker se domačini ne marajo veliko kopati. Anja Cehnar Vseskozi se gibljeta v nasprotni smeri turističnih tokov, najraje kak kraj obiščeta izven turistične sezone, spita pa praviloma pri domačinih, pogosto v zameno za pomoč pri določenih opravilih. Tudi onadva na več koncih sveta opažata vse več uničujočih posledic podnebnih sprememb, ki so v zadnjem letu marsikje močno prizadeli lokalno prebivalstvo.
Direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad je nevladnica, ki jo zanima predvsem, kako doseči sistemske spremembe skozi zakonodajo, politike in prakso. Še posebej jo prizadene in hkrati motivira za delo področje nasilja nad ženskami. Tudi o grožnjah in pritiskih, nevladnemu sektorju, žrtvah žice na južni meji, monitoringu protestov in odgovornosti za protiustavne ukrepe v pogovoru z Gorazdom Rečnikom. Nasilje nad ženskami in v družini sta večja problema te družbe, čeprav se ju poriva v ozadje. Študije kažejo, da je vsaka 4. ženska žrtev ene izmed oblik nasilja. Kot družba se moramo lotiti vsakega spektra ozaveščanja, preventive in pomoči tem žrtvam, da bomo, čeprav bo še trajalo, dosegli ničelno toleranco. Katarina Bervar Sternad
Anja Ilič zadnjih pet let prebiva v Frankfurtu. Ta, kot priznava, ni bil njen prvotni cilj, saj se je najprej želela preseliti v Berlin. V intervjuju o tem, kako se je naposled le ustalila v velemestu, ki mu zaradi bližine reke Majne in velikanskih nebotičnikov pravijo tudi Mainhattan in ki se redno uvršča na vrhove lestvic svetovnih mest z najvišjo kakovostjo življenja. Ideja, da sta v Nemčiji disciplina in red, drži. Ko se dogovarjaš za kavo, kosilo ali večerjo, je normalno, da se to dela par tednov vnaprej. Ko greš recimo na večerjo, na kosilo, vsak natakar vpraša, ali se bo plačalo skupaj ali vsak posebej. Anja Ilič
Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak. Članek Premešane karte cen energentov je na voljo na spletni strani Moje finance. Sogovorniki: Srečko Korber iz revije Moje finance; dr. Tomislav Tkalec, Fokus - društvo za sonaravni razvoj; dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Inštituta Jožefa Stefana, ki se strokovno med drugim posveča bremenu črnega ogljika v zraku; Bojan Žnidaršič, neodvisni energetski svetovalec. V oddaji smo predvsem potipali teren pred prihajajočo kurilno sezono, ki prinaša negotovost zaradi višanja cen energentov. Področje bomo z različnih vidikov spremljali še naprej, vabljeni, da svoja vprašanja in premisleke delite z nami na elektronskem naslovu val202@rtvslo.si. uredništvo Vala 202
Nemec Mario Dieringer je zajemal življenje z veliko mavrično žlico, dokler ga različne okoliščine niso potisnile na dno. Razmišljal je o tem, da bi si vzel življenje. Pravočasna psihoterapevtska pomoč in želja po življenju sta ga prignali do tega, da danes skupaj s svojim psom Tyrion hodi po svetu, sadi drevesa spomina na žrtve samomora in na podlagi svojih izkušenj ljudi ozavešča o duševnem zdravju. Prej sem živel na 240 kvadratih in imel vse stvari, ki bi si jih lahko zaželel. Zdaj pozimi živim v stanovanju s 14 kvadrati in sem srečnejši kot kadarkoli. Res vam polagam na srce – spremenite to, kar vas spravlja v slabo počutje. Še ena pomembna stvar: živite življenje, ki temelji na vašem bivanju tukaj in zdaj, ter ne na lastništvu in imetju. Mario Dieringer Zapiski Trees of Memory
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje: ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V tretji epizodi predstavljamo Marišo Gasparini, ki se je po magisteriju iz farmacije v Sloveniji odločila še za študij medicine na Kraljevem kolidžu v Londonu. Skoraj naključno je bila prisotna pri izdelavi tridimenzionalnih modelov src, kar jo je spodbudilo k specializaciji na otroški kardiologiji, s posebnim zanimanjem za kardiomiopatijo pri otrocih. Trenutno je specializantka na pediatričnem oddelku univerzitetne bolnišnice Lewisham v Londonu. Vidim rojstvo otrok in rojstvo starševstva. Je pa tudi težko. Če gre kaj narobe, se staršem v trenutku podre svet. Pri tem mora vsak uporabiti neko tankočutnost. Ogromen del zdravstva je psihologija. Danes nam je to vsem jasno in pravilno je, da se na to pomisli. Mariša Gasparini
Na Igu je zrasel nov arheološki park, ki predstavlja edinstveno kulturno dediščino. Rekonstrukcija naselbine s petimi hišami predstavlja vas iz 3. tisočletja pred našim štetjem, ki deluje kot muzej na prostem. Na tem projektu je šest let intenzivno delalo pet sodelavcev z Inštituta za arheologijo, med njimi tudi Elena Leghissa. Za izkopavanje kolišč izberemo poletne mesece, drugače pa je treba črpati vodo in posušiti tla, ker je tu podtalnica. Lani smo bili prvič priča izredni suši, zato smo pričakovali, da bomo morali črpati vodo, ki pa je ni bilo, kar je zanimivo. Elena Leghissa
Smo štiri punce, Nina, Neža, Ajda in Kaja. Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Tokrat o barvni slepoti. Za ljudi, ki jo imajo, pravijo, da težje obirajo ravno prav zrele češnje, težje narišejo zeleno drevo in morajo večkrat poskušati, ali je meso prav pečeno. Zato Radiovedni skozi oči znanosti ugotavljajo, ali se bo odgovor na novo poslušalčevo vprašanje obarval na zeleno ali rdečo barvo. Pustimo se presenetiti. Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.
Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo? Cene izdelkov preverjamo v Avstriji in Italiji, v studiu pa se pogovarjamo s predsednico Zveze potrošnikov Slovenije Bredo Kutin. Lahko trdimo, da so podražitve posledica energetske krize? Mislim, da bi hkrati z ukrepi za prehransko preskrbo Ministrstvo za kmetijstvo moralo začeti s kampanjo o zmanjšanju zavržene hrane. Pomagali bi lahko tudi tako, da se hrano, ki ostaja na policah v trgovinah in restavracijah, na primeren način razdeli ljudem, ki jo potrebujejo. Breda Kutin
Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 % vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili. Podatek, da trenutno nakup ni mogoč, ne drži. Res je, da imamo ogromno povpraševanj po lesu za kurjavo in čakalna vrsta je kar dolga. Ampak po plačanem predračunu v roku dveh, treh tednov, mi ta les dobavimo. Robi Saje, direktor sektorja za prodajo
Razlagalna serija literarno-teoretskih pojmov je nazaj. In ker je šola že kar konkretno v pogonu, morda komu prav pride kakšna beseda, s katero se bo lahko delal pametnega. Danes ponavljamo pleonazem. Se še spomnite, kaj je to? Mogoče boj za plen oziroma za ozemlje, nekaj takega. Da nekaj jemlješ od nekoga. Ne, to je nekaj drugega. Poskušala sem prevesti iz angleščine. Plevel, pomojem. Trava, ki raste sredi potke. Pri slovenščini bi lahko to slišal. Lahko bi pomenilo spoštovanje kulture slovenskega jezika in slovenskih del. Odgovor pozna Nina Oražem, študentka slovenistike.
Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega. Zame je znanost neke vrste način razmišljanja, model, kako svet deluje, metoda za reševanje problemov. Ko rečem, da je treba otroke navduševati za znanost, ne mislim na akademsko znanost v člankih, ampak na način razmišljanja, kako se rešuje probleme. Reševanje problemov je vedno koristna lastnost. Mlajši kot si, lažje se učiš. dr. Ajasja Ljubetič, znanstveni sodelavec na Kemijskem inštitutu Obstajajo normativi, priporočila, koliko naj bi imeli v zbirkah odstotek poučnih knjig – 60% poučnih proti 40% leposlovja, a mi ga zdaleč ne dosegamo. Leta 1994 je bilo 35%, potem pa so šli na 20%, tistega leta nismo imeli niti ene domače zlate hruške … Letos imamo dobro bero, ampak ti odstotki so zelo nizki. Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske Že nekaj časa so izjemno priljubljene razne enciklopedije, ki določene teme predstavljajo skrčeno, so pa naslovi zelo podobni. Mene pa zanimajo ti najbolj temeljni pojmi, ki jih uporabljamo ves čas. Tako je tudi nastala knjiga 50 abstraktnih izumov, v katerih sem želela takšne pojme razložiti čim bolj preprosto. Tina Bilban, pisateljica otroške poučne literature Preden pošljem knjigo v tisk, rad preizkusim ilustracije na ciljnem bralstvu. Najbolj me je strah, da ne bi bil razumljen, da bi usekal mimo, da me ne bi razumeli, kaj hočem povedati. Ilustrator je tisti, ki omehča vsebino. Ivan Mitrevski, ilustrator, stripar Ne smeš biti dolgočasen, ne smeš siliti, treba je pustiti, da sami razmišljajo, da skozi ustvarjalnost prihajajo do spoznanj. Staša Tome, zaposlena v Prirodoslovnem muzeju, doktorica bioloških znanosti Otrok je po svoji primarni funkciji znanstvenik, raziskuje ves čas od trenutka, ko je prišel na svet, pozneje pa ta trenutek samo pada … ni jih treba posebej navduševati za znanosti, treba jim je omogočiti raziskovanje, da si privoščijo stvari, ki si jih otroci doma več ne upajo ali ne smejo privoščiti. Miha Golob, gledališki režiser, ki dela veliko predstav za otroke Oddaja vsebuje tudi namige za dobre knjige in načine preživljanja časa z otroki, zato je zaželeno, da jim skupaj z mladimi radovednimi glavami prisluhnete predvsem starši, stari starši, skrbniki, vzgojitelji in učitelji.
V tretjem delu posebne serije oddaj s slovenskimi ultrapopotniki gostimo Oliverja Tiča, pohodnika, ki je nedavno premagal 25.000 km dolgo in 993 dni trajajočo pot od skrajnega juga Jużne do skrajnega severa Severne Amerike. Pravi, da gre za njegov največji in najzahtevnejši podvig doslej. Čeprav je bilo na poti veliko dobrih in slabih trenutkov, še ni dojel vsega. V spominu mu bo vsekakor ostala dobrota ljudi, ki jih je srečeval na poti in ki so mu velikokrat priskočili na pomoč. No, pa srečanje z Luko Dončičem v Dallasu. Če bi rekel, da nisem bil nikoli osamljen, bi se lagal. Težko je, ko ti ne gre po planu, povrhu vsega še dežuje in moraš biti sam. V šotoru. V takih trenutkih sem poslal sporočilo prijateljem v Slovenijo, ki so mi vlivali novih moči. Oliver Tič
Ime tedna je postal Darko Jorgić, namiznoteniški igralec, ki je na EP v bavarski prestolnici dosegel uspeh kariere. Osvojil je srebrno medaljo, z naslovom evropskega podprvaka pa poskrbel tudi za največji uspeh slovenskega namiznega tenisa. Konkurenca bo vse večja in težja, vsak nasprotnik na drugi strani me bo želel premagati. Potrebno bo še več trenirati, ostati miren v glavi in uspeh bo vsekakor prišel. Slovenija počasi dobiva lepe in vrhunske rezultate. Kljub majhni številki igralcev upam, da se bomo v prihodnje še bolj približali Nemčiji. Preostala kandidata: Gorazd Hren, selektor slovenske članske reprezentance v športnem plezanju, ki je na EP v Münchnu prejel spominsko nagrado za najuspešnejšo plezalno reprezentanco evropskega prvenstva. Slovenski plezalci so osvojili tri zlate in dve srebrni medalji. Marko Topič, predstojnik Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, ki je za izjemne prispevke in razvoj številnih sistemov na področju fotovoltaike prejel prestižno evropsko nagrado Alexander Edmond Becquerel.
Miran Ipavec se avtoštopa poslužuje že skoraj štiri desetletja, od obiska koncerta skupine Queen v Milanu leta 1984. V tem času je "preštopal" več kot 500 tisoč kilometrov Dolgoletni avtoštopar Miran Ipavec si med drugim lasti kar nekaj tozadevnih rekordov. Discipline, v katerih tekmuje predvsem sam s seboj, si izmišljuje sproti: leta 2015 je denimo v desetih dneh preštopal 31 evropskih držav, tri leta pozneje pa v dobrih dvajsetih kar 42 (izpustil je le Portugalsko in štiri otoške; Ciper, Malto, Irsko in Islandijo). Prav v teh dneh je načrtoval začetek poti do Tokia, vendar je moral svoje načrte zaradi vojne v Ukrajini za nekaj časa zamakniti. Kljub temu pa je v zadnjih tednih prepotoval več kot 6.000 kilometrov; obiskal je Srbijo in opravil par poti na sever Evrope; dvakrat je bil na Nizozemskem, pa tudi v belgijski prestolnici, kjer otrokom diplomatov pripoveduje o svojih izkušnjah. Glede na to, da sem se vozil z več kot 11 tisoč vozniki, ne bom rekel, da me ni bilo nikoli strah. Peljal sem se že tudi 280 km/h, pa me takrat ni bilo strah. Me je pa bilo strah, ko je kak šofer vozil 70 ali pa 80 km/h, pa ni bil prepričan o svojem znanju.
Ime tedna je Nina Milošič, vodja Mestnega kina Ptuj, najstarejšega še aktivnega kino prizorišča v Sloveniji. S sodelavci ohranjajo kulturno dediščino in razvijajo osnovno poslanstvo 125 letne tradicije kina kot enega izmed živahnih kulturnih in družabnih središč mesta. "Vsa zgodovina kina je zgodovina nihanj. Ampak ljudje so vedno spoznali, da je kino nekaj posebnega. Da je izkušnja v kinu boljša in da je to lahko tudi družabni dogodek." Preostali kandidati: Tim Gajser, motokrosist, ki je na tekmi za veliko nagrado Finske, že dve dirki pred koncem sezone osvojil naslov svetovnega prvaka v elitnem razredu MXGP. To je po letih 2016, 2019 in 2020 že njegov četrti naslov. Janja Garnbret, športna plezalka, ki je na EP v Münchnu suvereno premagala konkurenco in sploh prvič v bogati karieri postala evropska prvakinja v težavnosti, naslov najboljše na stari celini pa je osvojila tudi na balvanih.
Peter Kočjaž, po izobrazbi strojni tehnik, avtomehanik in policist, sicer pa nekdanji (reprezentančni) kolesar ter danes vrhunski skipper in potapljač, se je s svojo partnerko Natalijo Ogrinc odločil z jadrnico obkrožiti svet. Doslej sta premagala približno četrtino te poti, na njuni pustolovščini, ki jo tudi vestno (video)dokumentirata, pa se jima je pridružilo tudi več sopotnikov. Pravita, da imata kljub pomanjkanju prostora na jadrnici vselej rada družbo. Med drugimi je z njima potovala slovenska oceanografinja Daniela Turk, ki sicer živi in dela v Kanadi. Na njuni jadrnici Timy je nekaj časa analizirala vzorce planktona in nanoplastike iz morskih voda. Tudi Peter in Natalija sta se sicer podviga lotila z velikim poudarkom na ekologiji; doslej sta menda ob izkoriščanju vetrne in sončne energije zapravila zgolj za dober avtomobilski rezervoar nafte. Na svoji poti sva srečala kar nekaj Slovencev. Celo sredi Atlantika sva srečala en slovenski katamaran. Na otoku Gvadelup pa naju je neka gospodična spraševala za pot, ker je želela pluti naprej – seveda sprva v angleščini, potem pa smo ugotovili, da je Slovenka.
V drugi epizodi nanizanke o nestrpnosti in za strpnost se Tatjana Pirc, ki je to radijsko serijo tudi zasnovala, pogovarja z Andrejo Lapuh, ki se je kot lezbijka in mama javno izpostavila že med kampanjo pred referendumom o družinskem zakoniku, in sociologom dr. Romanom Kuharjem, profesorjem na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki opisuje 33-letno pot nastajanja družinskega zakonika. Oba komentirata tudi pomen ustavnih odločb, ki se nanašata na izenačitev pravic istospolnih in raznospolnih parov. Pot do enakopravnosti pred zakonom je bila dolga in naporna, med drugim zajema kar osem predlogov zakonov, štiri sprejete zakone, dva referenduma, eno odločitev vrhovnega sodišča, eno odločitev okrožnega sodišča, šest odločitev ustavnega sodišča … "Vedno sem si želela ustvariti partnerstvo in postati mama. Tisti, ki si to želimo, lahko vzgojimo skrbnega, tolerantnega človeka, ki bo veliko prispeval svetu in družbi, ki bo občutljiv do svojega okolja in planeta. Meni se to zdi samo pozitivno." Andreja Lapuh "Odločitev ustavnega sodišča je poplačala trud triintridesetih let, ta naporna pot je na koncu pripomogla k temu, da smo kot družba postali bolj vključujoči. Ko kot sociolog gledam podatke o socialni distanci do istospolno usmerjenih v Sloveniji, se je ta več kot prepolovila. V devetdesetih je bilo več kot 60 odstotkov ljudi, ki niso želeli imeti homoseksualca za soseda, zdaj je ta delež nekaj čez 20 odstotkov. Vsi mi živimo v različnih družinskih situacijah. Kar je pomembno, je vsebina, kaj se v družini dogaja, ne pa lupina, kako ta družina izgleda navzven in katerega spola je kdo." Roman Kuhar
Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin? Pri nas je vsaj zadnjih 20 let dojenje od prvega dne otrokovega življenja vsaj deklarativno močno spodbujano, a izkušnje mladih mamic, kako to poteka v praksi, so zelo različne. Sploh tiste, ki se z dojenjem prvič srečujejo, lahko zmedejo kontradiktorni nasveti, ki jih dobivajo od medicinskega osebja, starejših sorodnic, prijateljic, različnih forumov in spletnih skupin. Ob Svetovnem dnevu dojenja nas med drugim zanima, kakšno spodbudo, podporo in dejansko pomoč so mlade mame lahko dobile v času, ko so bile zdravstvene ustanove težko dostopne in so bili zelo omejeni tudi družinski in prijateljski stiki, ki so včasih odločilni dejavnik podpore doječim mamam? Prva stopnja je, da se poklic in opravilo vsaj prizna. Po moji idealni predstavi, bi morala imeti vsaka institucija, kjer se srečujejo doječe matere in zdravstveno osebje, usposobljenega svetovalca za laktacijo in dojenje. Tega zdaj ni. prim. Andreja Tekauc Golob Gostji: - prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med., specialistka pediatrije, s kliničnega oddelka za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor, - Alenka Benedik, dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje in članica La Leche League Slovenija.
Pogovor z novo varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije Marico Uršič Zupan. Od januarja 2022 je nova varuhinja pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije Marica Uršič Zupan. V nekaj mesecih je obravnavala rekordno število odzivov. Katere so najpogostejše pripombe, kakšna so njena prva opažanja, kako dogajanje znotraj in zunaj RTV vpliva na pravice naročnikov? Dokler ima avtor intervjuja pravico, da si izbere svojega intervjuvanca in ga napove uredniku, ki je drugače misleč, ampak mu intervjuja ne prepreči, je to zame dokaz, da je avtonomija v uredništvu živa.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj. Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali spoznati.Tokrat o tem, kaj je evfemizem? Se vam svita? Evfonizem? Ne vem, sliši se kot ponavljanje. Nekaj, da skače ven. A ni to neko pretiravanje? Ali zamenjava? Ja, ko skušaš omiliti ali olepšati neko besedo. Ko prirediš nekaj na lepši način. Bela laž, mogoče? Za razlago smo prosili Klaro Vrtačnik, učiteljico slovenščine na OŠ Vodmat v Ljubljani.
Vabimo vas, da globoko vdihnete in prisluhnete tokratnim Radiovednim, ki raziskujejo, koliko časa ena lončnica proizvaja kisik za en človeški vdih. Za odgovor smo prosili doktorico Katarino Vogel Mikuš, redno profesorico fiziologije rastlin na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. "Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni."
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. "V Severni Makedoniji se ljudje sprašujejo kako dobra dolgoročna investicija je vstop EU ... Bojim se, da je EU v Severni Makedoniji izgubila verodostojnost." Boštjan Anžin Čez velik del Balkana od Severne Makedonije, kjer je na obisku predsednica Evropske komisije, Črne Gore, kjer bi vlada lahko padla tudi zaradi cerkvenih nepremičnin, Bolgarije, ki jo tudi morda čakajo nove volitve, in Srbije, kjer kljub volitvam še niso uspeli sestaviti vlade, se v 18. vzporedniku podajamo z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom. Poleg političnih kriz pa balkansko regijo povezujejo tudi podobne skrbi pred jesenjo in zimo zaradi podražitev hrane, energentov in vse bolj zanesljivo recesijo. "V Srbiji smo vsi navajeni nakupovanja na tržnicah in tudi ti izdelki se dražijo. Število tistih, ki gred komaj iz meseca v mesec, je vsakdan višje." Boštjan Anžin
Zadnje čase v povezavi s podnebnimi spremembami pogosto slišimo besedno zvezo "točka preloma", strokovnjaki nas vse bolj zavzeto svarijo z napovedmi, v katere vpletajo izraze, kot je "točka brez vrnitve". So to zgolj retorična orodja ali znanstveno utemeljeni pojmi? Kaj natanko pomenijo točke preloma, kakšen je njihov medsebojni vpliv in ali bomo z njimi res prestopili podnebni rubikon? Pri iskanju odgovorov pomagajo:Gregor Vertačnik, klimatolog na Agenciji za okolje,Zack Labe podoktorski študent na Univerzi Princeton in sodelavec ameriške Nacionalne uprave za oceane in atmosfero,Matjaž Ličer, oceanograf z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo in Agencije za okolje,Luciana Gatti, sodelavka brazilskega Nacionalnega inštituta za raziskave prostora v Sao Paolu, ki vodi laboratorij za preučevanje vpliva ogljikovega dioksida na amazonski gozd. Kar se tiče točk preloma, sam ne razmišljam o njih kot o nekakšnem pragu, s katerega se ne moremo več obrniti in oditi nazaj. Če nam kakorkoli uspe zmanjševati količino toplogrednih plinov, bo to pozitivno vplivalo na zmanjševanje podnebnih sprememb. A pomembno je začeti zdaj. Zack Labe Seveda me skrbi. Življenje v prihodnosti bo veliko težje, kot je zdaj. Pridelava hrane se bo morala soočiti z več ekstremnimi pojavi, z negotovim vremenom, več bo tudi bolezni. Naraščala bo revščina. In še enkrat: te spremembe usmerja zelo majhna peščica ljudi s kapitalom. Vedeti moramo, da smo večina mi, zakaj ne udarimo po mizi? Luciana Gatti
Ime tedna je Vanja Černivec, Mariborčanka, ki je po tem, ko je bila kot prva ženska na položaju mednarodne skavtinje v zgodovini severnoameriške košarkarske lige NBA pri ekipi Chicago Bulls, zdaj postala še prva ženska na položaju športne direktorice v britanski ženski košarki. Kot edina Slovenka, ki je bila neposredno zaposlena v ligi NBA, je dobila boljši vpogled v dogajanje v ligi. "Večina športnih zvez ne služi športu ali športnikom, v NBA pa se v sekundi naredi to, kar želi trener ali športnik, brez dodatnih vprašanj." Vanja Černivec Ko se je uveljavljala v športni industriji, ji dejstvo, da je ženska, ni prineslo nobene prednosti. Zdelo se ji je, da mora biti dva ali trikrat boljša od ostalih moških kandidatov. "Trenutno se na srečo stvari odvijajo tudi v prid ženskam na športnih pozicijah. Ženske imamo več možnosti in smo bolj izpostavljene, pa ne zato, ker smo ženske. Organizacije spoznavajo, da sprejemajo boljše odločitve, če imajo raznovrstno mišljenje v organizaciji." Vanja Černivec Preostali kandidati: Vladimir Rukavina, dolgoletni direktor Narodnega doma v Mariboru in vodja ekipe, ki je že tridesetič pripravila festival Lent, s katerim sta se mesto ob Dravi in z njim Slovenija vpisala na svetovni festivalski zemljevid. Festival pa je pri mednarodnem združenju več kot 2500 festivalov iz vsega sveta dobri dve desetletji osvajal nagrade tudi za značilno festivalsko celostno likovno podobo. Muanis Sinanović, pesnik in prozaist, ki je po lanski nagradi kritiško sito za najboljše literarno delo preteklega leta minuli teden na 25. festivalu Pranger prejel tudi Stritarjevo nagrado za izredne dosežke na področju literarne kritike mlajših generacij.
Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti. Dramaturg Goran Schmidt je to malone antologijsko mladinsko delo Frana Milčinskega, ki je zaznamovalo številne generacije, leta 1996 priredil za radio in ga prepletel s filozofijo lorda Baden-Powella, ustanovitelja skavtskega gibanja. Zdi se, da so razmisleki o tej plemeniti dejavnosti mladih, ki jo v slovenščini poimenujemo tudi tabortništvo ali gozdovništvo, pravšnji za počitniški čas. Tudi prvi skavtski tabor na svetu je bil namreč organiziran poleti, med 1. in 8. avgustom, leta 1907 na angleškem otoku Brownsea. Nastopajo – Pripovedovalec – Aleš Valič; Lord Baden-Powell – Ivo Ban; Oče Milčinski – Polde Bibič; Mati Milčinski – Štefka Drolc; Skavt Peter – Zvone Hribar; Mladi Ježek – Juš Milčinski; zaključno pesem z glasbo Urbana Kodra poje Frane Milčinski – Ježek; skavtsko-taborniške pesmi prepevajo Skavti Ljubljana 4. Igro so sooblikovali – glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc; tonska mojstra: Staš Janež in Miro Marinšek; režiser: Matija Milčinski. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1996.