Podcasts about nekatera

Spregovorili smo o razmerah na trgu dela. Te so že nekaj časa ugodne, zlasti za iskalce zaposlitve, saj brezposelnost že več let vztraja na izjemno nizkih ravneh. Nekatera podjetja so zaradi zmanjšanega povpraševanja napovedala odpuščanja, a v številnih panogah so še vedno soočeni s pomanjkanjem kadrov. O vplivu omenjenega sta za naš radio spregovorila direktorica enega izmed večjih zaposlitvenih portalov Optius.com Saša Boštjančič in predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar.

Cerkev je bila skozi stoletja osrednji javni prostor govorjene in pisane slovenske besede. Že Brižinski spomeniki, ki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najzgodnejši dokument slovenske kulture, so povezani s cerkvijo. Nekatera besedila teh spomenikov se nanašajo tudi na veliko noč, najpomembnejši krščanski praznik. V času tega praznika skozi pogovor, ki je nastal v sodelovanju Programa Ars Radia Slovenija, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, razmišljamo, kakšna je bila vloga cerkve pri oblikovanju slovenščine in kakšen je bil pri tem njen pomen za slovensko besedo in slovensko kulturo v Avstriji in Italiji, pa tudi kako pomembno mesto ima tam cerkev pri ohranjanju slovenščine danes. Sodelujejo prof. dr. Edvard Kovač, Marko Tavčar in Andrej Lampichler.

Zakaj so nekatera drevesa vedno zelena je ljudska pravljica. Povedala jo je knjižničarka Romana Hafnar.

Tokratno oddajo v celoti namenjamo sogovornici z Irske. Ines Zdešar se je na zeleni otok preselila pred 12.leti in tam skupaj z možem vodi kmečki turizem. Pred nekaj leti je obudila delovanje društva Deteljica, ki povezuje na Irskem živeče Slovence; tistim, ki bi želeli na Irskem delati ali študirati, pa redno nudi nasvete. Niso tako redke situacije, ko Ines Zdešar osebno pomaga slovenskim študentom, ki so prišli na izmenjavo na Irsko in se tam iz različnih razlogov znašli v težavah. Nekatera območja so dvojezična, še zlasti Dublin pa je zelo drag in po brexitu, ko so se iz Združenega kraljestva številni preusmerili na Irsko, je v glavnem mestu izjemno težko najti primerno namestitev. O vsem tem se pogovarjamo v tokratni oddaji, pa tudi o življenju na tradicionalnem irskem podeželju, irskih šolah ter navadah Ircev.

Marko Pogačnik, ki je nedavno dopolnil 80 let, je eden izmed začetnikov konceptualizma na Slovenskem, predvsem pa s svojim ustvarjanjem in delovanjem že leta in desetletja presega antropocentrizem in njegov značilni nihilizem. Nekatera obdobja njegovega delovanja so morda bolj znana, tako njegovo delovanje v skupini OHO ali pa v poljedelski in umetniški komuni v Šempasu. Znano je tudi, da je avtor slovenskega grba. Več o sebi je Marko Pogačnik povedal v pogovoru z Markom Goljo, ki je nastal leta 2012, ko so v Moderni galeriji v Ljubljani pripravili njegovo veliko retrospektivno razstavo z naslovom Življenje umetnosti – umetnost življenja.

Čeprav že počasi stopamo v pomlad, večina smučišč še vedno obratuje. Nekatera morajo proge urejati z umetnim zasneževanjem. Poslušalca Urbana pri tem zanima, kako sploh nastane umetni sneg. Iskanja odgovora se je najprej lotil s praktičnim poskusom. Ker mu ni uspelo, se je obrnil na Radiovedne. V tokratni epizodi zato odgovor na njegovo vprašanje iščemo pri dr. Katji Klinar na fakulteti za strojništvo.

Nekatera zdravila lahko, kot piše med možnimi stranskimi učinki, povzročijo odvisnost. Prvi znak škodljive rabe je, ko človek odmerke mimo zdravnika prilagaja po svoje. Kako se kažejo recimo odvisnosti od pomirjeval in uspaval ali zdravil za zdravljenje bolečin? Tudi zdravila brez recepta lahko povzročijo neželene učinke oziroma znake odvisnosti. Na vprašanja o vsem tem bo v torkovem Svetovalnem servisu po deveti odgovarjala dr. Mirjana Radovanović, dr. med., specialistka psihiatrije.

V Svetovalnem servisu je prim. Mitja Topalovič iz Maribora odgovarjal na vprašanja o težavah z žlezo ščitnico Ščitnica lahko deluje preveč ali premalo. Čeprav se bolezni ščitnice kažejo na zelo različne načine, je zanje značilno, da vplivajo tako na fizično kot tudi na duševno zdravje. Pogosti so težave s spanjem, nihanje razpoloženja, nemir, tesnobnost, depresija.

Piše Marija Švajncer, bereta Maja Moll in Ivan Lotrič. Leta 2021 je bila v Narodni galerij v Ljubljani pregledna razstava del Hinka Smrekarja. Ob tej priložnosti sta izšli zajetni knjigi, skupaj na več kot sedemsto straneh, in sicer monografija Hinko Smrekar, Življenje in delo in Katalog dokumentiranih in evidentiranih del. Nova knjiga Poznal sem tokove sveta, slikarjevo lastno pisanje, je zgovorno dopolnilo odmevnega galerijskega dogodka in možnost vpogleda v umetnikovo osebnost, njegovo duševno počutje ter odzivanje na čas in družbene razmere, v katerih je živel. Smrekar je bil rojen leta 1883, njegovo življenje se je nasilno izteklo leta 1942. Ker je sodeloval z borci za svobodo, ga je italijanski okupator ustrelil v Gramozni jami. Hinko Smrekar ni bil samo nadarjen likovni umetnik, temveč tudi zelo dober pisatelj. Knjiga je celota dveh videnj: slikarskega in besednega. Smrekar slikovito piše o svojem življenju – od otroštva, mladeniškega obdobja, ogroženosti v prvi svetovni vojni in spremljanja razstavne dejavnosti drugih slovenskih slikarjev in slikark pa vse do odzivanja na politične in kulturne dogodke. Veliko pozornosti nameni Ivanu Cankarju, umetniku, ki ga ima za prijatelja in brata. Ne prizanaša njegovim izpadom in ostrini v komuniciranju, povzdiguje pa pomen njegovega literarnega opusa. Ob prvem srečanju mu je Cankar navrgel, da ima strašno bedast obraz, Smrekar pa mu je s kislim smehljajem odgovoril, da je tak obraz zanj kaj prikladna maska, ker rad nemoteno opazuje ljudi in jim z očmi sega za rebra in lobanjo. Priznava, da je sam postal nekakšen ekscentrični klovn slovenskega naroda. Smrekarjevo pisanje je duhovito in šegavo, humor se preveša v sarkazem, cinizem in obešenjaštvo. Umetnika lahko spoznamo kot otroka. Še ne dveleten se je v frančiškanski cerkvi zazrl v nabožno fresko na steni, prisluhnil božanski orgelski glasbi in doživel duševni pretres. Občutljiv človek je ostal vse življenje, pa tudi bolehen, s težavami na pljučih, rahlih živcev in ogrožen zaradi nevrastenije. Iskreno pripoveduje o različnih pripetljajih in ne skriva, kako neposredno se je zanj zanimal ženski svet, pa tudi sam se ga ni branil, ne veselih deklic in cipic, tako imenuje prodajalke ljubezni, kot tudi ne intelektualk. V knjigo so uvrščene tudi Smrekarjeve pesmi. »Trubadurji pesnijo, in celo najdolgočasnejša grinta postane trubadur, če je močno zaljubljena.« Govori o mačehovskem odnosu družbe do umetnosti in težavnem položaju umetnikov, je kronist in že skoraj mislec, ki se loteva splošnejših življenjskih vprašanj. Ker je brez dlake na jeziku, se tisti, v katere uperi svoje ostro pero, oglašajo in branijo, kakor vedo in znajo, on pa jim pove svoje. »Sam za svojo osebo se nisem in se ne bom dal od nikogar, niti od pendrekov in bajonetov, prisiliti, da bi nekritično goltal napačne in zmešane pojme.« Prepira se s svetom in samim seboj. Kako tudi ne, saj je svet v njegovih očeh razdrapan, malovreden, zmeden in preklet, obdobje, v katerem živi, pa je po njegovem mnenju krizno. »Tako malo nas je, na tako tesnem prostoru živimo, da se bojimo, da utegne en intrigant uničiti vse lepe načrte za napredek in čaščenje naše kulture!« Prepričan je, da je prava narodna umetnost mogoče le tam, kjer je narodna individualnost ostro izražena in kjer vlada trdna tradicija sloga. Umetnost razume kot ustvarjanje lepotnih vrednot in dobrin po nareku narave in z namenom oplemenitenja in obogatitve človekove duše in človeškega življenja. Njegov najljubši motiv so mistični nočni prizori. Zaradi stiske je prisiljen prositi različne odbore in posameznike za denarno pomoč in pri tem ne skriva zagrenjenosti in obupa. Življenje zanj ni nič drugega kot dolga bolezen in slaba navada. Večkrat omeni, da ima pripravljeno vrv, s katero bo vsemu napravil konec. Smrekarjeve zapise in estetsko dognane ilustracije, karikature in reprodukcije v knjigi Poznal sem tokove sveta je zbral in uredil Damir Globočnik, doktor umetnostne zgodovine in doktor zgodovine. Opravil je veliko in pomembno delo. Zapise je natančno pojasnil in komentiral ter prevedel latinske reke in citate v nemškem jeziku. Dodal je opombe, s katerimi širi obzorje bralk in bralcev, ter predstavitve osebnosti s področja likovne umetnosti, literature, kulture, politike in še marsičesa. Nekatera poglavja in slike so bili sicer že objavljeni, toda nova izdaja je kot celota nadvse dragocena, vsebinsko povedna in slikarsko vrhunska, lahko bi celo rekli, da imamo pred seboj knjigo leta.

Devet gorskih središč v novo zimsko smučarsko sezono vstopa z novimi, sodobnimi smučarskimi napravami. Celotna vrednost naložb bo okrog 80 milijonov evrov, država je zanje namenila dobrih 55 milijonov evrov. Nekatera srednja in mala smučišča, ki na zadnjem razpisu niso dobila denarja, sama vlagajo v sistem izdelovanja kompaktnega snega in manjše posodobitve. V času, ko upravljavci v gorskih centrih kljub podražitvam smučarskih vozovnic računajo na za petino večji obisk in hitijo z zadnjimi deli ter pridobivajo uporabna dovoljenja, pa smučišče na Kaninu ostaja zaprto. O vseh odprtih vprašanjih in pripravah na smučarsko sezono v Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Aljano Jocif.

Mesec dni po katastrofalni ujmi nekatera podjetja na prizadetih območjih postopno zaganjajo proizvodnjo. Podjetje BSH Nazarje je zjutraj zagnalo prvi dne proizvodni liniji, kar je približno 5 odstotkov proizvodnje, jutri bodo del strojev zagnali tudi v podjetju Rihter. Po ocenah direktorja Janeza Rihterja bodo finančno škodo odpravljali več let. V oddaji tudi o tem: - Zdravstvena reforma po ocenah predsednice republike Pirc Musar in pristojnega ministrstva ne bo končana v tem mandatu. - Dogovor o izvozu ukrajinskega žita bi lahko dosegli kmalu, je po srečanju z ruskim kolegom Putinom sporočil turški predsednik Erdogan. - V požaru v Zavrhu pod Šmarno goro nastala večja gospodarska škoda.

Poplave pred dvema tednoma so poleg uničenih domov in infrastrukture pustile za seboj ogromno škodo v gospodarstvu. Nekatera podjetja opozarjajo, da je pred njimi dolgoletna sanacija in da brez državne pomoči ne bo šlo. Eno od teh je KLS Ljubno, kjer je proizvodnja povsem onemogočena. Direktor Bogomir Strašek pravi, da le v primeru državnega kritja škode v višini 60 odstotkov vidijo možnost, da to sanirajo. Vlada bo pomagala na različne načine, tudi z interventnim zakonom, ki ga bo potrdila ta teden. Drugi poudarki oddaje: - Tropska nevihta Hilary dosegla Kalifornijo - Danska in Nizozemska potrdili namero dobave letal F-16 Ukrajini. - Kristjan Čeh brani naslov svetovnega prvaka v metu diska.

Piše: Marija Švajncer. Bereta: Eva Longyka Marušič in Jure Franko. Knjiga Primoža Reparja Saga o prostosti duše je sestavljena iz več problemskih sklopov, in sicer: razgrnitve avtorjeve izvirne filozofije, utemeljene na Kierkegaardovi misli in personalizmu, kritičnosti do pojavov sodobnega sveta, premišljevanju o haikuju, pisanju o Gogoljevem delu Taras Bulba, skicah nove metafizike Béle Hamvasa, možnostih novega branja Ivana Cankarja in ocenjevanju pesniških zbirk. Nekatera avtorjeva stališča so oblikovana dialoško – kot odgovori na vprašanja Stanislave Chrobákove in Marjane Lavrič. Primož Repar je znan kot prevajalec Kierkegaardovih del iz izvirnikov. Spoznanja tako imenovanega očeta eksistencializma so se ga dotaknila že v zgodnji mladosti. Opus danskega misleca je izhodišče za Reparjev humanizem. Prizadeva si za novo paradigmo, sestavljeno iz nove oekonomije kot zbirne skupnosti in skupnega doma, nove pravde v pomenu pravičnosti, nove družabnosti kot prvega pogoja kakršnekoli družbe in politike ljubezni, tako rekoč edine možne rešitve v svetu. Zasnoval je humanističen projekt, v katerem so tudi prvine utopičnosti in vidiki najstva. Izhaja iz tistega, kar je v svetu in med ljudmi narobe, in se zavzema za to, kako bi moralo biti vse skupaj videti in kakšno naj bo. Poudarja pomen posamičnika in njegove odgovornosti, pristen odnos do bližnjika in dobre medčloveške odnose nasploh. Zanj sta odločilna individualizem in singularnost, tudi transcendenca je tista, ki je kot hotenje po večnosti in presežnosti neke vrste določilo minljivega človeka. Avtor je kritičen do hrematizma oziroma pohlepne ekonomije in drugih pojavnih oblik neoliberalnega kapitalizma, zlasti izkoriščanja, prekarnega dela in potrošništva. Spominja se tudi omejitev v času epidemije korona virusa. Kljub neposredni kritičnosti ohranja svojevrstni optimizem, upanje in zaupanje v ljubezen, in med drugim pravi: »Ko ljubimo, dajemo sebe transcendenci kot drugemu. Ko udejanjamo ljubezen, smo pristali v politiko ljubezni namesto sovraštva, politiko sprave z mrtvimi in pomiritve med živimi, politiko bivanjskega preobrata, se pustimo graditi gradnikom ljubezni, tako sebi, ko to dopustimo tudi drugim, izgrajujemo resnico, ki je resnica zame, ki je resnica moje samotranscendence oziroma sebetranscendence.« Politika ljubezni med drugim pomeni solidarnost in sožitje med ljudmi. Avtor si prizadeva tudi za ohranjanje narave, glede nove tehnologije pa opozarja na pasti in hkrati priznava dobre strani njene uporabe, tako pretok informacij kot povezovanje v svetu. Poznavanje haikuja in vednost o njem Primož Repar podaja v pogovoru s filozofinjo, pesnico in publicistko Stanislavo Chrobákovo, slovaško umetnico in teoretičarko, ki je v letih bivanja pri nas veliko prispevala h kulturnim in drugim stikom med Slovenijo in Slovaško ter v slovenski ustvarjalnosti zapustila pomembno in vidno sled. Založba in revija Apokalipsa s podnaslovom Revija za preboj v živo kulturo haikuju posvečata veliko pozornosti, postal naj bi celo eden zaščitnih znakov njune založniške filozofije. Haiku izraža eksistencialno odprtost za neznatne in subtilne izrazne možnosti, njegovo jedro je dogodek s posebno osvetlitvijo. Repar priznava, da se haikuji, kakršne ustvarja, nočejo držati kakih omejujočih pravil, temveč se bolj ravnajo po svojem lastnem notranjem ritmu; sam se je izvirno in inovativno domislil celo dvojnih haikujev. Avtor pravi, da se v času brezbrižnosti in vseenosti haiku kot čista poezija pojavlja kot dar opazovanja in dragoceno urjenje pozornosti. Primož Repar piše v esejističnem in literariziranem slogu, tudi poetičnem, in uporablja eksistencialije, a kljub temu je njegovo pisanje filozofsko koherentno ter zasnovano na široki in poglobljeni filozofski vednosti. Na koncu knjige je predstavljeno Reparjevo bogato literarno, filozofsko, uredniško, založniško in organizacijsko delo. Njegova doktorska disertacija o Kierkegaardu iz leta 2009 je pomenila pionirsko delo te vrste na Slovenskem. Reparjevo delovanje je odmevno tudi v mednarodnem prostoru. Kot neodvisni raziskovalec in vodja strokovnih programov pri Srednjeevropskem raziskovalnem inštitutu Sørena Kierkegaarda sodeluje na številnih evropskih univerzah in inštitutih in občasno predava na njih; tako je na primer leta 2018 v Pekingu na Kitajskem govoril o politiki ljubezni in soorganiziral predavanja na omizjih, povezanih s Kierkegaardovo mislijo. Primož Repar je tudi prejemnik več nagrad in priznanj, njegove knjige so prevedene v tuje jezike. Jurij Hudolin na zavihku platnic piše, da je Reparjeva Saga o prostosti duše avtorefleksija in tudi samokritika. Kdor pa je tega zmožen, velja za ustvarjalca, ki mu zaupamo in z radovednostjo segamo po njegovih knjigah.

V številnih štajerskih občinah še vedno odpravljajo posledice plazov, ki jih je povzročilo nedavno deževje. Že zdaj je jasno, da bo škoda ogromna. Nekatera prizadeta območja si je danes ogledal tudi premier Robert Golob in obljubil državno pomoč. Druge teme: - Ruska jedrska retorika nesprejemljiva, poudarjajo voditelji G7 in napovedujejo nove sankcije proti Moskvi. - Letos je maturantsko četvorko zaplesalo 20 tisoč maturantov. - Slovenski hokejisti na svetovnem prvenstvu doživeli peti poraz, tokrat boljši gostitelji Latvijci.

Piše: Miša Gams, bereta: Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Tanja Špes je pravo odkritje Cankarjeve založbe. Mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let, je za svoje zgodbe že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Po projektnem delu na Slovenski filantropiji je postala psihologinja na osnovni šoli, trenutno pa je zaposlena na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru. Prav zanimanje za najrazličnejše psihološke teme in tegobe sodobnega človeka, je osrednji motiv zbirke kratkih zgodb Nedaleč stran, v katerih se avtorica posveča odtujenosti med ljudmi, nadzoru in vkalupljanju čustev s pomočjo “pametne” tehnologije. Tako v zgodbi z naslovom Pobiralci čustev piše: “Preračunavali so, kot da so čustva matematika. Želeli bi čutiti samo prijetna čustva, vse drugo pa pokopali. Kdaj bodo ugotovili, da ne moreš, če si ne dovoliš čutiti neprijetnih čustev, v polnosti čutiti niti prijetnih? Gre za ravnotežje. Gre za rast. Pa tako lepo bi lahko rasli drug ob drugem, se učili drug od drugega, si pomagali.” Sedemnajst zgodb s kratkimi, a pomenljivimi naslovi, ustvarja mozaik lucidnih vizij sodobne družbe, ki se ne zanaša več na solidarnost, zaupanje in človečnost, temveč ji rešitve ponujajo računalniško vodeni mehanizmi, h katerim se posamezniki zatekajo, ko iščejo socialne stike ali pomoč pri kupovanju rezervnih telesnih delov, uživanju kapsul za sproščanje čustvene bolečine, oddajanju zavrženih idej ter shranjevanju dragocenih besed in spominov, na primer v kozarec ali na spominsko ploščo umrlega. Protagonistka zgodbe Laboratorij sprememb ugotavlja, da smisla ne more potegniti iz denarnice, kot lahko potegne kovanec za brezdomce, lahko pa iskalca smisla napoti k snovalcem smisla ali mu preko računalniškega algoritma poljubno zviša dozo upanja. V zgodbi z naslovom Sanje se protagonistka, ki dela na oddelku za obdelavo sanj, zave, da je tudi sama žrtev vdora v zasebnost, glavna junakinja zgodbe Muzej pa se ob pozivu sodelavca in partnerja, naj muzeju izpuščanja daruje neželene spomine oziroma čustva, odloči, da bo za vedno zavrgla kar spomin na njega, ki ji predstavlja neželen del njenega vsakdana. Še bolj bizarna je zgodba Sedmina, pri kateri se šele na sredini zavemo, da je v slavnostno pojedino vključeno truplo matere, s tem pa se suspens šele začne. V ospredju zgodb Gospodinja, Igrače, Neznanke in Besede je zadovoljitev želja. Igrače so namreč ženske, ki jih stranke lahko najamejo kot nekakšne plišaste igrače za tolažbo pred spanjem. Njihova funkcija je, da so samo fizično zraven, za primerno doplačilo pa nudijo tudi pogovor pred spanjem. Čeprav tudi same sanjajo o pobegu iz službe, so odvisne od spanja in sanj njihovih strank. Zgodba z naslovom Neznanke pa odstira pogled na človekovo ranljivost in minljivost: “In ljudje. Dajemo si svoja srca v upanju, da bodo ostala cela. Že predmeti se sčasoma obrabijo. Vsaka knjiga, ki jo prelistaš in držiš v rokah, je manj nova, ko jo vrneš na polico. Ko si izmenjaš srce, sprejmeš s tem tveganje. Nekateri si jih izmenjajo za vselej. Nekatera moraš dati nazaj. Veš, da bodo zrasla v drugih rokah, če so bile tvoje preveč nerodne in grobe.” Osrednji lik zgodbe Besede pa je protagonistka, ki pred obiskom plaže zavije v nakupovalni center besed, ki ga je vlada ustanovila zaradi pretirane rabe žaljivk, ki si jih ljudje brez posebne taktike in občutka za sočloveka mečejo v obraz. Lepe besede, za katere v trgovini dobi popust, ji popestrijo dan, obenem pa se ji porodijo vprašanja o tem, kaj je v resnici pomembno. “Imaš samo neskončno časa, golo življenje. Ni to največ, kar lahko sploh kdaj imaš? Takrat nisem vedela, takrat sem se mučila z groznimi vprašanji kot: Kdo sem brez ljudi, ki me obdajajo? Kdo sem brez obveznosti, ki si jih nalagam ali mi jih nalagajo? Kaj imam v resnici rada, kaj rada počnem? V kaj oblikovati čas, ki mi je dan?” Zgodbe Tanje Špes v zbirki Nedaleč stran niso le zgodbe o tem, kakšno bo življenje čez nekaj desetletij, če bomo v celoti postali sužnji umetne inteligence, temveč govorijo predvsem o življenju tukaj in zdaj ter o odnosih, za katere si moramo prizadevati vsak dan. Bolj kot vizija prihodnje družbe so orisi nenavadnih muzejev, interaktivnih tabel, identifikacijsko-plačilnih kartic, čipov, kod s prstnimi odtisi in mask prispodoba za sistem, ki že zdaj temelji na nadzoru in kaznovanju. Čeprav se med branjem ne moremo znebiti občutka, da so osrednje junakinje večinoma ženske, ki s svojimi iracionalnimi odločitvami dramatično spreminjajo pogled na družbeno realnost, pa imajo pomembno vlogo tudi moški, ki se trudijo zapolniti vrzel, ki jo ustvarjajo na eni strani sama narava ženske želje, na drugi pa pričakovanja vladajočega sistema. V celoti gledano pa nas prvenec Tanje Špes navdihuje s precej nenavadnimi, virtuozno izpeljanimi “dramaturškimi” obrati, pragmatičnim pogledom na življenje, realističnim slogom pripovedi in tudi s kritiko oziroma parodijo sodobne družbe, ki je izgubila občutek za sočloveka.

Piše: Katja Šifkovič, bere: Lidija Hartman. »Nasilje je staro, kot je star svet, vsaka težnja ali sredstvo, da bi uveljavil svojo voljo in obvladal oz. nadvladal drugega, je nasilje. Ena najbolj pogostih oblik nasilja je zagotovo nasilje v partnerskih odnosih. Statistični podatki kažejo, da je vsakih nekaj sekund na svetu pretepena vsaj ena ženska. Glavni vzrok za poškodbe žensk v starosti 14 do 44 let je partnerjevo nasilje. Policijske statistike povedo tudi, da so v več kot 90 odstotkih primerov nasilja med odraslimi v družini žrtve ženske, povzročitelji pa moški,« je zapisal dr. Igor Šoltes, predsednik društva Beli obroč Slovenije. Roman Cvetke Bevc Ptiči govori o partnerskem nasilju, manipulaciji in volji ter moči, ki je potrebna, da se posameznik loči od tega nasilja. Pripoved spremlja protygonistko Pšenico Žuženk, ki se ranjena, zaznamovana s tragičnim otroštvom, poroči z Leopoldom Kraljem. Njen mož se kmalu po poroki izkaže za neusmiljenega nasilneža. Skozi roman prek krutih prizorov besednega, psihološkega in fizičnega nasilja spremljamo osvoboditev ene ženske. Cvetka Bevc, muzikologinja in literarna komparativistka, pesnica, pisateljica, urednica in publicistka, v Ptičih ilustrira podobo osamljene pripovedovalke, ki ji ne bližnja ne širša okolica ne stoji ob strani in ji pogosto prej kot pomoč ponudi kritiko, neodobravanje in posmeh. Roman je izvrstno ogledalo sodobni družbi, ki se še ne zna spopadati s pandemijo partnerskega nasilja, ki vse pogosteje vodi v femicid. Zgodba nas prek spominov pripovedovalke vodi v njeno otroštvo, ko ji tragično umreta oba starša, hkrati pa spremljamo žalostne trenutke sedanjosti. Ko Pšenica na primer Leopoldu omeni, da bi se rada udeležila obletnice mature, jo le-ta zgrabi za roko in ji zagrozi, a trenutek zatem napad označi za humorno prigodo. »Prav. Samo pazi kaj počneš,« ji mož zabrusi na koncu. Od samega začetka roman spremljajo ptiči, ki delujejo kot nekakšni katalizatorji in pričevalci nasilja. Nekatera poglavja se začnejo z opisi ptic, ki protagonistko spremljajo na njeni poti proti izhodu. In ko le-ta pride, spoznamo, da so bile vse avtoričine odločitve v romanu smiselne, kar me je ganilo in znižalo moje zaupanje v pripovedovalko, za katero je bila vsaka odločitev premišljena. Ptiči Cvetke Bevc so čudovit roman – nepopoln, a zaradi svoje brezkompromisne lepote še toliko bolj neustrašen.

Na Radiu Slovenija končujemo soočenja v tem supervolilnem letu. Pred nedeljskim drugim krogom lokalnih volitev, potrebnim v 47 občinah predstavljamo še zadnjo skupino županskih kandidatov iz mestnih občin. Tokrat naši dopisniki soočajo tekmece za županske funkcije v Mariboru, Novi Gorici in Celju. Tudi na lokalni ravni se po eni strani spopadajo politični koncepti in na drugi konkretni predlogi za reševanje vsakodnevnih težav ljudi. Nekatera okoljska, prometna in socialna vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Odgovore kandidatov bodo iskali Bratko Zavrnik, Nataša Uršič in Matija Mastnak.

Na Radiu Slovenija končujemo soočenja v tem supervolilnem letu. Pred nedeljskim drugim krogom lokalnih volitev, potrebnim v 47 občinah predstavljamo še zadnjo skupino županskih kandidatov iz mestnih občin. Tokrat naši dopisniki soočajo tekmece za županske funkcije v Mariboru, Novi Gorici in Celju. Tudi na lokalni ravni se po eni strani spopadajo politični koncepti in na drugi konkretni predlogi za reševanje vsakodnevnih težav ljudi. Nekatera okoljska, prometna in socialna vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Odgovore kandidatov bodo iskali Bratko Zavrnik, Nataša Uršič in Matija Mastnak.

Šest mestnih občin še nima župana za prihodnji mandat. Na Radiu Slovenija soočenju njihovih županskih kandidatov namenjamo dve oddaji. Najprej predstavljamo tekmece v Kranju, Krškem in Murski Soboti. Okoljski problemi, stanovanja, prostorska ureditev, priseljenci, gospodarski izzivi. Nekatera vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Avtorice soočenj so Aljana Jocif, Suzana Vahtarić in Lidija Kosi.

Šest mestnih občin še nima župana za prihodnji mandat. Na Radiu Slovenija soočenju njihovih županskih kandidatov namenjamo dve oddaji. Najprej predstavljamo tekmece v Kranju, Krškem in Murski Soboti. Okoljski problemi, stanovanja, prostorska ureditev, priseljenci, gospodarski izzivi. Nekatera vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Avtorice soočenj so Aljana Jocif, Suzana Vahtarić in Lidija Kosi.

Drugi poudarki iz oddaje: -Krvni vzorci tudi v brezpilotnih letalnikih za Zdravstveni dom Radeče -V občini Miren Kostanjevica o sanacijskem načrtu po požaru na Krasu -Ob današnjem državnem prazniku v Slovenj Gradcu odprli največji park urbanih športov

Kopalna sezona je odprta. Z njo tudi kopališča in plaže, z reševalci iz vode in bolj rednim vzdrževanjem površin, predvsem tistih, prek katerih je mogoč vstop v morje. Ob začetku kopalne sezone smo preverili, ali je v Istri morje dovolj dostopno tudi za osebe z gibalnimi oviranostmi. Nekatera kopalna območja že zagotavljajo pripomočke za vstop v vodo, drugje to načrtujejo, a opozarjajo, da je več dejavnikov, ki vplivajo na to, kje in kako postaviti pomagala, kot sta dvigalo za v morje in vodni voziček za na drčo. Nekatere občine so stanje popisale skupaj z nevladnimi organizacijami. O tem, kakšno je stanje, katere novosti gibalno ovirane čakajo letos in kakšne izboljšave še predlagajo, je v tokratni oddaji preverila Mateja Brežan.

Več kot 1600 let po smrti Evzebija Sofronija Hieronima, prevajalca Svetega pisma v latinščino – avtorja znamenite Vulgate, je 20 prevajalcev v celoti prevedlo zbirko njegove korespondence v slovenščino, izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi. Nekatera pisma so kratka, druga so prerasla v prave knjige in razprave o posameznih vprašanjih. Napisana so bila ob različnih priložnostih, za različne osebe, z neenakimi občutki, pa vendar ohranjajo neposrednost izrazoslovja, bogastvo različnosti, slogovno živost in pestrost, kakršni ni para v zgodovini epistularne književnosti. Hieronimova pisma v treh knjigah na več kot tisoč pet sto straneh je uredil, nekatera pisma prevedel in napisal spremno besedo frančiškan Miran Špelič, doktor teologije in patrističnih ved. Tadeja Krečič ga je povabila k pogovoru.

Nedaleč stran od mojega domačega kraja, pod strmo navpično steno izvira réčica, ki se izteka v eno izmed daljših mejnih rek. Večino svoje kratke poti teče po ozki in gozdnati dolini. Za koga nepomembna in neznatna réčica, a za prebivalce poleg nje nekdaj pomemben vir preživetja. Dandanes ob njej stoji samo še en mlin. Večkrat se zazrem vanj. Zazrem v mlinsko kolo in kamne ter moč kristalno čiste vode iz bližnjega izvira ter pomislim: kako hudo je tod življenje mlelo ljudi. In še vedno jih melje. Tako mene kot vas, cenjeni poslušalci in poslušalke, je življenje potegnilo v svoj mlin. A vendarle nas mlin življenja ne melje vseh enako. Zajemite kdaj pest zrn. Opazili boste, da se razlikujejo drugo od drugega. Nekatera so debela, drobna in velika; spet druga okrogla ali podolgovata. Nekatera prazna, trda in zdrava, spet druga zrela in nezrela. In nekatera majhna kot gorčično zrno. Kot ljudje: nekateri šele kalite, drugi ste že dozoreli in sami padli iz klasa na tla. Spet druge je treba oluščiti. Prej ali slej v mlin življenja pridemo vsi, le mlinska kolesa klopotajo različne melodije. Mlin mojega življenja se še vedno vrti in melje, in kašča življenja, iz katere nosim zrna v svoj mlin, se iz dneva v dan polni in prazni. Iz nje z velnico nosim v svoj mlin življenja raznovrstna zrna: bela in črna. V kašči pa stoji tudi zavezana vreča z zrni, ki še čakajo, da bodo na novo kalila in dozorela. A več kot toliko, ne jaz ne vi, v kaščo in mlin ne morem ne pripeljati, ne nasuti. Iz mlina pa lahko odnesem le toliko vreč, kolikor jih lahko vržem čez ramo. Rimski pesnik Horacij, živel je leta 65 pred Kristusovim rojstvom, je nekje zapisal: »est modus in rebus, sunt certi denique fines. Kar se v prevodu glasi: Vsaka stvar ima svojo mero in končno so le določene meje ali kratko: vse ima svoje! Poleg življenjskih mlinov imamo namreč še božje mline, ki meljejo počasi in v pomenu »sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja«, česar ne gre razumeti dobesedno, ali pač. O tem naj razmisli vsak izmed nas sam. Že prej omenjenemu pesniku, čeprav ni bil kristjan, je pa po izkustvu spoznal in vedel, da je hitrost božjih mlinov počasna, meljejo pa drobno, gre verjeti. Tako tudi sama verjamem, da bodo moje vreče zmleli božji mlini v najfinejši prah, ki ga bom lahko ponovno zamesila v testo in iz njega spekla svež kruh življenja. Kruh, ki mi bo dal novih moči, kruh z ravno dovolj trdo skorjo, ki me bo opominjala, da lahko zaradi preobjedanja postanem objestna in predrzna. In če bo kdo danes potrkal na naš mlin in nas prosil kruha, mu ga dajmo.

V luči umirjanja epidemije so se danes sprostili še nekateri ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa. V trgovskih centrih mora biti zagotovljenih 10 kvadratnih metrov na stranko in ne več 20. Dovoljena je tudi večja zasedenost nastanitev. Večji hotelski obrati lahko ponudijo do tri četrtine sob, manjši pa do 45 sob. Ostale novice: - V Italiji vse več dogodkov, Španija odprla meje za vse cepljene turiste - Skupnost varstveno-delovnih centrov na pristojne naslovilo več zahtev, med njimi je tudi zvišanje plač - Morje plastike: razstava, ki na duhovit način v ospredje postavlja vprašanje onesnaževanja s plastiko

Na UKC Ljubljana je barven odgovor tokrat podal gastroenterolog Darko Siuka.

Posvečamo se spletnim pojavnostim gledališča, uprizoritvam, ki se kot živ odrski dogodek odvijejo ne le pred praznim avditorijem, temveč predvsem v spletnem prenosu. V času zaprtja gledaliških dvoran zaradi pandemije covid-19 gledališča na spletu in družbenih omrežjih delijo arhivske posnetke predstav in tako (tudi z drugimi vsebinami) iščejo načine komunikacije ter ohranjanja stika z občinstvi. Nekatera pa na splet selijo tudi živo odigrane ponovitve predstav in premierne uprizoritve. Kako gledališče kljub omejenemu javnemu življenju ohranja svojo živost? Sploh lahko živi v neposrednih spletnih prenosih? Bodo spletni formati prinesli za gledališče trajne posledice? Tudi o tem z direktorjem Slovenskega mladinskega gledališča Tiborjem Miheličem Syedom, članom KUD Moment, igralcem Urošem Kaurinom, kritičarko Niko Arhar in predstavnikom spletne platforme Tretji oder Ladom Bizovičarjem.

Pariški podnebni sporazum, od podpisa katerega bo v soboto minilo pet let, med drugim jasno izpostavlja človekove pravice kot ključne pri naslavljanju podnebne krize. Podnebne spremembe pomenijo grožnjo človekovemu življenju, zdravju, povečevanje lakote, konfliktov in izgubo številnih domov. Ukrepi za blaženje podnebnih sprememb pa ne bi smeli pomeniti novega kršenja pravic. Nekatera sodišča že priznavajo, da neizpolnjevanje zavez glede zmanjševanja izpustov pomenijo kršitev osnovnih človekovih pravic. O vsem tem voditeljica Špela Novak z gosti. Gostje: - Živa Kavka Gobbo, predsednica Fokusa, društva za sonaraven razvoj, - dr. Luka Omladič, filozof in okoljski analitik, Inštitut za aplikativno etiko, - dr. Maja Bučar, ekonomistka, Fakulteta za družbene vede.

Naša dežela je posejana z najrazličnejšimi pomniki, posvetnimi in cerkvenimi stavbami, ki dajejo pečat pokrajini. Tu so tudi različna znamenja, med katerimi je izredno veliko kapelic in lesenih križev, na Primorskem in na Krasu pa so opazni kamniti križi. Še posebno pa so ti značilni za širše območje Pivke. Zato jih tudi imenujejo Pivški kamniti križi, saj je prav tam koncentracija teh križev največja. Seveda pa kamniti križi stojijo tudi v Košanski dolini in v manjšem številu na drugih koncih Krasa in Primorske. Pivški kamniti križi sodijo med dragoceno kulturno in krajinsko dediščino Pivke, to so vaška, obpotna in poljska znamenja, ki praviloma stojijo na začetku ali na sredi vasi, ob cestah in poteh, najraje na križpotjih, včasih sredi polja. Nekatera so na vzpetinah, na vidnejših točkah, izjemoma tudi na višjem hribu daleč od naselij, kakršen je Osojnica. V stilnem razvoju pivških kamnitih križev se kažeta trdoživost tradicije in kontinuiteta oblikovanja, značilna nenehna uporaba domačih vrst kamna, pa nam potrjuje delo domačih kamnosekov. Pivški kamniti križi so tudi arhitekturno zelo zanimivi in dajejo pečat pokrajini. Te križe bomo spoznali v Nedeljski reportaži, njen avtor je Milan Trobič.

Krize v preteklih letih so v Evropski uniji razkrile razkol med srednjeevropskimi državami in zahodno Evropo. Opazujemo lahko pravi spopad vrednot. Težava je v različnem razumevanju, kaj naj bi evropske vrednote bile in kakšno Unijo želimo. Ob vstopu držav nekdanjega komunističnega bloka v povezavo se je zdelo, da je ta dimenzija skupna vsem članicam. Vsaka država članica seveda uresničuje svoje interese znotraj povezave, tudi Slovenija, ki se želi umestiti v jedro Evropske unije in tesneje povezovati s srednjeevropskimi državami. Obenem pa se ves zahodni svet spopada s krizo liberalne demokracije, kot smo jo poznali po koncu hladne vojne. Nekatera vprašanja, povezana z delitvijo na vzhod in zahod v Evropski uniji, o kateri se vse bolj glasno govori, bomo skušali osvetliti v oddaji Eppur si muove.

Število aktivnih primerov okužbe pri nas se je povzpelo na 195. Najbolj kritične točke so, ob vnosih okužb, ki jih težko odkrijejo, znova v domovih za starejše. V vipavskem so se odločili, da bodo okužene premestili v bolnišnico. Ob znova naraščajočem številu potrjenih okužb se krepi vprašanje, kaj bi se moralo zgoditi za vnovično razglasitev epidemije. V oddaji še: - Vlada za protikoronske ukrepe doslej porabila dobro milijardo - Nekatera večja kmetijska podjetja ostala brez zakupnih pogodb - Na krilih filmsko-glasbenih mojstrovin se je poslovil Ennio Morricone

Opustele ulice mest med epidemijo so pokazale, da so tudi v prometnih ureditvah mogoče hitre spremembe in ker se skoraj vsako mesto sooča s takšnim ali drugačnim prometnim problemom, so mnoga skušala izkoristiti zadnje mesece za načrtovanje drugačnih prometnih ureditev. Nekatera so na tem področju bolj aktivna kot druga, zato smo poklicali naše dopisnike, ki so epidemijo preživeli v mestih, od koder poročajo, da nam opišejo stanje prometa in spremembe, ki jih mesta načrtujejo. Nastopajo mesta Bruselj, Beograd, Moskva, Berlin, Rim, Washington, Zagreb in Dunaj.

Nekatera zadnja spoznanja o novem koronavirusu vlivajo optimizem, druga pa so razlog za zaskrbljenost in še večjo previdnost. Kardiolog, virologinja in nevrolog – doc. dr. Gregor Tratar (UKC Ljubljana), prof. dr. Maja Ravnikar (NIB) in doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor) – bodo v tokratnem Ultrazvoku predstavili nekaj zadnjih dognanj, ki kažejo, da covid-19 še zdaleč ni premagan. Na kaj vse morajo biti zdravniki, zdravstveni delavci, raziskovalci in tisti, ki iščejo cepivo, pozorni, boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: TheDigitalArtist/ Pixabay

V obdobju epidemije marsikdo s strahom pogleduje v prihodnost, saj ni prepričan, da bo obdržal zaposlitev. Nekatera podjetja zaposlene že pošiljajo na čakanje, tisti, ki so izgubili službo, pa ugotavljajo, da bo v tem času težko dobiti novo. Kako se torej v teh dneh prijaviti na zavod v evidenco brezposelnih in kako si urediti denarno nadomestilo? O vsem tem v torkovem svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjala Barbara Vrtačnik iz zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

V dneh, ko je svet obstal in se je življeje malodane ustavilo, se znova potrjuje, kako zelo potrebujemo duhovno hrano, umetnost, ki lajša življenje tudi v teh okoliščinah. Številni ustvarjalci se povezujejo z občinstvom prek spleta, berejo, recitirajo. Nekatera gledališča na spletnih platformah ponujajo lutkovne in otroške dramske predstave, po spletu so zokrožili seznami knjig, ki jih je vredno prebrati. O življenju literature v teh izrednih časih, nam je več povedal Aljoša Harlamov, urednik Cankarjeve založbe.

Ženska spolnost je bila dolgo le v funkciji reprodukcije. Vse od spolne revolucije in pojava kontracepcijske tabletke pa se ženske učijo uživati v spolnosti. Kar pa ni enostavno. V sodobni družbi, čeprav liberalni in demokratični, obstaja veliko navodil, pravil, zapovedi in prepovedi o ženski seksualnosti in spolnem življenju. Nekatera se vlečejo še iz predmodernih časov, kot je pasivna vloga ženske v spolnosti, druga so bila že pozabljena pa se spet obujajo, denimo negativen odnos do splava, tretja so povsem nova, na primer orgazmični imperativ. O užitku žensk in ovirah do zadovoljujoče spolnosti žensk smo se pogovarjali z ginekologinjo in porodničarko, seksologinjo in sociologinjo dr. Gabrijelo Simetinger.

Med vsemi številnimi komentarji, predlogi in pismi na borindejan@gmail.com (hvala, mimogrede, zelo cenimo vse), se je znašlo tudi nekaj vprašanj. Nekatera zares, nekatera (domnevamo) bolj za šalo... No, Bor in Dejan sta se odločila, da odgovorita na nekaj njih. :) Pa vabljeni, da pišete še naprej!

Pred slabimi tridesetimi leti je potekala zadnja seja Zveznega zbora Skupščine Jugoslavije, ki je imela hkrati še zbor republik in pokrajin. Leta 1991 se je vrenje v nekdanji državi približevalo vrelišču zato nesoglasij ter sovražnosti, ki so pripeljale do krvavega razpada nekdaj skupne države, ni bilo več mogoče zaustaviti. Osmega maja letos so se v Ljubljani srečali nekateri slovenski delegati, ki so sestavljali delegacijo v zveznem zboru, v katerem je bilo po 30 predstavnikov iz vsake republike in po 20 iz obeh avtonomnih pokrajin. Čeprav so spomini v skoraj treh desetletjih že nekoliko zbledeli, so v večurnem klepetu razmišljali o viharnih časih in tudi o prizadevanjih slovenske delegacije, da bi se jugoslovanska kriza rešila drugače. Nekatera pričevanja bodo osvežila spomin v današnji oddaji Sledi časa. Pripravil jo je Marjan Rogelj. .

V zadnjih nekaj letih je veliko podjetij “skočilo” na hitri vlak digitalnega marketinga. Nekatera podjetja še vedno odlašajo z vpeljavo digitalnega marketinga, ker vstopajo na nepoznano področje. Morda na področje ni vstopila njihova konkurenca, zato se jim to ne zdi potrebno. Kot vsi projekti tudi tisti, ki vključujejo digitalni marketing zahtevajo dobro mero časa in denarja. Ti stroški so lahko v začetnih fazah višji od rezultatov. V primeru, da se tvoje podjetje še ni lotilo digitalnega marketinga, ti bomo v tej oddaji odgovorili na vprašanja, ki jih morda imaš pred začetkom in ti podali nekaj razlogov, zakaj je to za uspešno podjetje potrebno. **POINT OUT Weekly je posnet kot video oddaja. Za polno uporabniško izkušnjo si ga oglej na Facebooku, YouTubu ali na pointout.si**

Saga Remškar, part 2/2 je tukaj! :D Tokrat z Mašo Remškar, ki prav tako kot njena sestra Ajda (E8) študira v Angliji, a na univerzi v Exeterju. Program: "Psychology with Sport and Exercise Science" Pogovor je zelo življenski, o njenem razmišlanju, odločitvah za odhod v tujino in strasti ter zakaj je ta pomembna. - Poslušaj sebe in se odloči tako, kot se tebi zdi prav. Sploh glede univerz v tujini, ki morda niso tako zelo znane. - Njen pogled nazaj, na prvi letnik. Pravi, da si je premalo upala biti avtentična, bolj zaprta vase. Zakaj je tujina super način, da najdeš sam sebe? - O prijateljih, ki jih pustiš v Sloveniji. Nekatera prijateljstva preživijo, nekatera ne. - Postopek prijave in odhod. Kako se je odločila za Exeter, čeprav še nikoli ni bila tam? Zaključiva pa še s tem, kaj storiti, če ne veš, kaj bi počel. Interdisciplinarnost je prihodnost! Vse to in še več v 9. epizodi! #striciiztujine