Podcasts about akademijo

V okviru letošnje evropske prestolnice kulture mest Gorica in Nova Gorica s projekti sodeluje tudi Akademija umetnosti z Univerze v Novi Gorici. Naš gost, rektor prof.dr. Boštjan Golob pa v pogovoru bolj osvetljuje njen temeljni in hkrati ustanovni moto izpred treh desetletij – z znanjem do zmage (scientia vinces). Izrazito raziskovalno usmerjena univerza tako predstavlja enega od produktivnih središč razvoja na naši zahodni meji. UNG deluje z omenjeno Akademijo umetnosti in šestimi Fakultetami in raziskovalnimi laboratoriji, z ustanovno, za znanosti o okolju, za naravoslovje, za humanistiko, za vinogradništvo in vinarstvo, in s Poslovno tehniško fakulteto, ki jih nadgrajuje Fakulteta za podiplomski študij. Raziskovalne in pedagoške prostore ima UNG od Nove Gorice do Vipave, v načrtu pa imajo ustanovitev novega kampusa. FOTO: Sedež UNG v palači Lanthieri v Vipavi VIR: Arhiv Univerze v Novi Gorici

Prvega februarja je v Viteški dvorani ljubljanskih Križank potekal koncert cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, na katerem je nastopil pozavnist Anton Sotošek. V oddaji se predstavlja z dvema temeljnima deloma pozavnističnega repertoarja: Concertinom za pozavno in godala, št. 7, op. 45 Larsa Erika Larssona ter Koncertom za pozavno in orkester v C-duru Nina Rote. Oba je izvedel v priredbi za klavirsko spremljavo s pianistko Matejo Hladnik. Anton Sotošek je za pozavno prijel pri dvanajstih letih, igranja pa se je začel učiti pri Franciju Arhu v Glasbeni šoli Krško. Leta 2015 je začel šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, nato pa se je vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je v času koncerta obiskoval 2. letnik podiplomskega študija v razredu Dušana Kranjca. Od leta 2023 se šola tudi na Visoki šoli za glasbo, gledališče in medije v razredu Jonasa Bylunda v Hannovru.

Škofijska karitas Koper v petek, 8. novembra, ob 19. uri, pripravlja v dvorcu Lanthieri v Vipavi, kot zgodnji uvod v letošnji Teden karitas, slavnostno akademijo z odprtjem razstave likovnih del, ki so nastala v 30. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas, meseca avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, pod naslovom »Mostovi upanja«.

Trajnost postaja vse bolj prisoten pojem. Na Inštitutu za zdravje in okolje so v sodelovanju z mednarodnimi partnerji oblikovali novo spletno Akademijo, za spodbujanje pomembnih okoljskih in družbenih sprememb. O idejah in dobrih rešitvah, tudi o doma izdelani sveči, smo govorili z Uršo Šetina.

Eva Majcen je ob spremljavi Branimirja Rezića novembra 2023 nastopila v dvorani Tria Lorenz na Akademiji za glasbo kot del cikla Solo e da camera. Flavtistka je svojo glasbeno pot začela pri sedmih letih pri Andreji Puhar v Glasbeni šoli Tržič in jo nadaljevala leta 2016 na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Mateje Bajt. Maturi je sledil vpis na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je najprej študirala pri Mateji Bajt, diplomirala je pod mentorstvom Matthijsa Lunenburga, nato pa vpisala magistrski študij v razredu Maruše Brezavšček. JACOB CLEMENS NON PAPA, GIROLAMO DALLA CASA: FRAIS ET GAILLARD CHARLES DIEUPART: 3. SUITA V D-MOLU ZA KLJUNASTO FLAVTO IN ČEMBALO ANTONIO VIVALDI: KONCERT V C-DURU, RV 444 ZA KLJUNASTO FLAVTO IN ČEMBALO

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma smo 9. aprila 2024 spremljali koncert abonmaja Tutti Akademije za glasbo, na katerem je nastopil simfonični orkester akademije z dirigentom Simonom Dvoršakom. Koncert smo takrat neposredno prenašali, zdaj pa bomo posnetek tega koncerta znova poslušali. Program je bil sestavljen klasično, tako je kot uvertura zazvenela nova skladba študenta kompozicije, sledila sta koncert in po odmoru daljše delo (Simfonija Antarktika Ralpha Vaughana Williamsa bo na sporedu 19. 8. 2024). Začenjamo z glasbo mladega hrvaškega skladatelja Luka Rovisa, ki je leta 2023 končal drugostopenjski študij kompozicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom Uroša Rojka. O delu Kontrastne perspektive (Contrasting perspectives) pravi, da je rezultat njegovega razmišljanja o ekonomiji glasbenega gradiva ter različnih možnosti, kako ga lahko uporablja, ne da bi se ponovil enak ali podoben zvok. Novemu delu bo sledil priljubljen Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47 Jeana Sibeliusa, ki ga bo z orkestrom izvedla ukrajinska violinistka Hanna Kryvtsova. Ta je srednjo glasbeno izobrazbo dobila na Visoki šoli za kulturo in umetnost Kostjantina Fedoroviča Dankeviča v Odesi v razredu Olene Jergijeve, nato pa se je vpisala na Akademijo za glasbo, kjer je bil njen mentor Vasilij Meljnikov.

Aprila 2023 je bil v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem sta nastopili violončelistka Nuša Planinc in violinistka Manca Rupnik. Nuša Planinc je violončelo začela igrati pri sedmih letih v Glasbeni šoli Krško pod mentorstvom Maje Virant. Šolanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, nato pa se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani v razredu Karmen Pečar. Redno nastopa kot solistka ali članica komornih zasedb, poučuje mlajše generacije violončelistov in je substitutka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Marjan Lipovšek: Balada za violončelo in klavir Leoš Janaček: Pravljica za violončelo in klavir Bohuslav Martinu: Variacije na Rossinijevo temo za violončelo in klavir Manca Rupnik je violino začela igrati pri osmih letih v razredu Đorđeta Beraka na Glasbeni šoli Vrhnika, glasbeno pot je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Vasilija Meljnikova, nato pa se je vpisala na Univerzo Mozarteum, kjer je prvi letnik končala pri Igorju Ozimu, potem pa je njen profesor postal Rainer Schmidt. Več kot dvanajst let s svojima bratoma pianistom Anžetom in violončelistom Nejcem igra v Klavirskem triu Rupnik, poleg tega pa je tudi članica simfoničnega orkestra Mozarteumorchester Salzburg. Ludwig van Beethoven: Sonata za violino in klavir št. 5 v F-duru, op. 24 – Pomladna.

V Lutkovnem gledališču Ljubljana se začenja BiFest: LGL showcase mladih lutkarjev. Na festivalu bodo na ogled uprizoritve mladih lutkarjev, nastale v okviru programa BiTeater, s katerim Lutkovno gledališče v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo mladim lutkarjem omogoča, da v profesionalnih produkcijskih pogojih zasnujejo in izvedejo avtorski projekt znotraj širokega polja sodobne lutkovne umetnosti. V francoskem Cannesu pa že od torka, v bolj napetem ozračju kot sicer, poteka 77. mednarodni filmski festival. Poročamo o filmih Nebrušeni diamant in Dekle z iglo.

Dramski igralec, dramaturg in pedagog Željko Hrs je letošnji prejemnik nagrade Marije Vere za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Vso svojo poklicno gledališko pot je ostal zvest Slovenskemu mladinskemu gledališču, lani se je upokojil. V bogati gledališki karieri je nanizal številne odmevne vloge ter utiral pot modernim raziskovalnim gledališkim praksam. Sodeloval je s Koreodramo Ljubljana, z Radiem in Televizijo Slovenija ter zaigral v več filmih. Ukvarjal se je tudi z dramaturgijo in dramaturško ustvarjal v domačih in mednarodnih zasedbah. Njegovo pedagoško delo se navezuje predvsem na Akademijo za vizualne umetnosti AVA v Ljubljani, kjer je docent za zgodovino gledališča, bil pa je tudi mentor podiplomskim študentom na univerzi Goldsmith v Londonu. Leta 2017 je prejel Župančičevo nagrado za izjemne stvaritve. Z umetnikom se je pogovarjala Ana Rozman. Avtor fotografije je Luka Kaše. https://mladinsko.com/sl/ansambel/igralci/6/zeljko-hrs/

V Kulturnem domu v Šempasu so premierno uprizorili predstavo Umirajoči bog Triglav. Iz istoimenske zgodovinske povesti Franceta Bevka izhajajoči avtorski projekt režiserke Mojce Madon je na redni spored SNG Nova Gorica uvrščen kot koprodukcija z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, saj je predstava režiserkina magistrska uprizoritev. Ogledal si jo je Miha Zor. Avtorski projekt po povesti Franceta Bevka Umirajoči bog Triglav Avtofiktivna zgodovinska povest Koproducent Akademija za gledališče, radio, film in televizijo UL Premiera 17. 10. 2023 ob 20.00 Kulturni dom Šempas Režiserka Mojca Madon Dramaturški svetovalec Jaka Smerkolj Simoneti Lektorica Anja Pišot Svetovalka za scenografijo Urša Vidic Kostumograf Andrej Vrhovnik Avtor glasbe Luka Ipavec Oblikovalec svetlobe Marko Vrkljan Oblikovalec zvoka Stojan Nemec Asistent svetovalke za scenografijo Dan Pikalo Igrajo Ivana Percan Kodarin, Maja Poljanec Nemec, Žiga Saksida, Marjuta Slamič, Tamara Avguštin k. g., Blaž Šef k. g., Mojca Madon k. g. Foto: Peter Uhan https://www.sng-ng.si/repertoar/premiere/2023060910263314/

Dramski in filmski igralec Janez Starina je imel zanimivo in bogato ustvarjalno pot; doma z Jagnjenice v občini Radeče, se je po burnem življenjskem obdobju vpisal na ljubljansko Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo in nastopal na odrih že kot študent, nato pa bil več let v novogoriškem in celjskem gledališču ter v Mestnem gledališču ljubljanskem, igral je v filmih in na televiziji, lani smo ga gledali v nanizanki V imenu ljudstva. Za svoje ustvarjanje je dobil številne nagrade: bil je debitant leta 1979, pa žlahtni komedijant, prejel je Borštnikovo in nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Letos bo Janez Starina dopolnil petinsedemdeset let, v Novi Gorici, kjer živi, ga je obiskala Tadeja Krečič.

Lara Pelikan je 13. maja nastopila kot del cikla Solo e da camera Akademije za glasbo v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata. Predstavila se je s pisanim sporedom iz katerega smo izbrali dela Žarka Živkovića, Ludwiga Spohra in Iva Petriča.Lara Pelikan je svojo glasbeno pot začela pri osmih letih v Celju, kjer jo je poučevala Erika Frantar - tako na osnovni kot tudi na srednji stopnji. V šolskem letu 2016/17 se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani in leta 2019 diplomirala, magistrski študij pa je vpisala pod mentorstvom Mojce Zlobko Vajgl. V času magistrskega študija se je udeležila mednarodne izmenjave Erazmus in študirala v Italiji, kjer je bila študentka v razredu Patricie Tasini.

Rodila se je v Zagrebu, kjer je leta 2006 diplomirala iz veterine. Danes je veterinarka bolj v prostem času, saj se je leta 2017 vpisala še na Akademijo dramske umetnosti, smer režija dokumentarnega filma. Svoji akademski področji velikokrat združuje v dokumentarnih filmih, v katerih so živali glavni protagonisti. Sunčica Ana Veldić se je pred časom se je v Ljubljani mudila kot gostja in članica žirije festivala kratkega filma FEKK, kjer je pripravila tudi predavanje z naslovom Naracija filma z nečloveškimi protagonisti.

Za rešitev težav z zasvojenostjo, polarizacijo in radikalizacijo potrebujemo javni digitalni prostor in radikalne alternative. To ugotavlja umetnik, programer in predavatelj Ben Grosser, zato je ustvaril Minus, družbeno omrežje, ki ne šteje všečkov, delitev in prijateljev, ne spodbuja k sodelovanju, ne profilira, ne cilja in ni neskončno. Uporabnicam in uporabnikom omogoča le sto objav.Za rešitev težav z zasvojenostjo, polarizacijo in radikalizacijo potrebujemo javni digitalni prostor in radikalne alternativeBen Grosser je umetnik in profesor na Univerzi v Illinoisu v Združenih državah Amerike. Kot umetnik in raziskovalec se v svojem delu osredotoča na kulturne, družbene in politične učinke programske opreme. Zanima ga, zakaj ima določena programska oprema dramatične učinke na tiste, ki jo uporabljajo, in kako se ideologije tistih, ki jo ustvarjajo, vpisujejo v programsko opremo in prelivajo v uporabnice in uporabnike. V Sloveniji se je mudil v okviru projekta Taktike in prakse št. 12: Novi ekstraktivizem, ki ga je pripravil Zavod za sodobne umetnosti Aksioma v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in Cukrarno. Do 22. junija je v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani na ogled njegov eksperiment, s katerim bi generirali programsko opremo za manj.

Drugega aprila je umrl slikar, akademik Emerik Bernard. Rodil se je leta 1937 v Celju. Leta 1965 je končal Akademijo za likovno umestnost v Ljubljani in tri leta pozneje specialko pri profesorju Gabrielu Stupici. Do upokojitve leta 2006 je bil na tej ustanovi redni profesor za slikarstvo. 2001 je bil izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti in 2007 za rednega. Prejel je veliko priznanj in nagrad – med njimi leta 1997 Prešernovo nagrado; takrat se je z umetnikom pogovarjala Vida Curk. Foto: Amir Muratović, RTV SlovenijaNi bil le ustvarjalec, bil je tudi poglobljen premišljevalec umetnosti.Drugega aprila je umrl slikar, akademik Emerik Bernard. Rodil se je leta 1937 v Celju. Leta 1965 je končal Akademijo za likovno umestnost v Ljubljani in tri leta pozneje specialko pri profesorju Gabrielu Stupici. Do upokojitve leta 2006 je bil na tej ustanovi redni profesor za slikarstvo. 2001 je bil izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti in 2007 za rednega. Prejel je veliko priznanj in nagrad – med njimi leta 1997 Prešernovo nagrado; takrat se je z umetnikom pogovarjala Vida Curk.

Teja Udovič Kovačič se je kot deklica navduševala nad igranjem domačega pianina, zato so jo starši že pri petih letih vpisali v glasbeno šolo, kjer je začela igrati klavir. Čez dve leti je začela obiskovati še ure harmonike pod vodstvom svoje mame in ugotovila, da se instrumenta odlično dopolnjujeta, kmalu po prvih koncertnih nastopih pa je spoznala, da zelo rada nastopa in da si želi vse življenje poustvarjati glasbo. V srednji šoli se je odločila, da opusti klavir, in od takrat naprej vadi harmoniko. Takrat je bil njen mentor Slavko Magdič, potem se je vpisala na ljubljansko Akademijo za glasbo, kjer je njen profesor Borut Zagoranski, zdaj pa študira v Strasbourgu prek študentske izmenjave Erazmus. Kdo je tam njen profesor, kaj počne, preden stopi na oder, in katero glasbo najraje izvaja sama, bo povedala sama, poslušali pa bomo tudi odlomke s koncerta, na katerem je izvajala dela Beria, Šmiteja in Händla.

Polona Plaznik je v začetku leta prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo za poustvaritev Kunigunde v Bernsteinovi operi Kandid, ki jo je novembra 2020 izvedla s študenti Akademije za glasbo (solisti, zborom in orkestrom). Ob tej priložnosti smo jo povabili, da sama nekoliko predstavi svojo glasbeno pot, ki se je začela z violončelom, za petje pa se je sopranistka odločila šele pozneje. Polona Plaznik je svojo glasbeno pot začela leta 2004 na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje z igranjem violončela, kjer je opravila nižjo glasbeno šolo. Že takrat je kazala veliko zanimanje za petje, zato je šolanje nadaljevala na Umetniški gimnaziji Velenje, smer petje, najprej v razredu Dušanke Simonović in potem še Janka Potočnika. Že kot dijakinja je pela v različnih zborih, komornih zasedbah in muzikalih in leta 2015 uspešno dokončala to šolanje. Po končani srednji stopnji se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je študentka Matjaža Robavsa. Udeležila se je že tekmovanja TEMSIG, na katerem je leta 2016 osvojila srebrno priznanje, leta 2019 ob srebrnem priznanju še 3. nagrado. Leta 2018 je na Mednarodnem pevskem tekmovanju v Mariboru osvojila zlato priznanje in 2. nagrado. Predstavila se je tudi kot solistka ob spremljavi Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo Ljubljana in Simfoničnega orkestra SNG Maribor. Zaposlena je v Zboru Slovenske filharmonije.

Kakšne so prstne blazinice harfistke, ki vadi več ur na dan, kako spremlja koncerte kolegov harfistov in katero glasbo najraje sama izvaja? Poleg pogovora z glasbenico prisluhnite še odlomku iz dela Saga Žarka Živkovića in sklepnemu delu Koncerta za harfo in orkester Francoisa Adriena Boieldieuja, za izvedbo katerega je Lara Pelikan prejela študentsko Prešernovo nagrado. Lara Pelikan je svojo glasbeno pot začela pri osmih letih v glasbeni šoli Celje. Najprej je bila učenka Daliborja Bernatoviča, nato pa jo je skozi osnovno in srednjo stopnjo poučevala Erika Frantar. Nižjo glasbeno šolo je končala leta 2012, nato pa je svojo pot nadaljevala kot dijakinja umetniškega programa na I. gimnaziji v Celju. Leta 2016 se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani v razred Mojce Zlobko Vajgl. Uspešno se je predstavila na raznih domačih in mednarodnih tekmovanjih, na katerih je osvojila več zlatih, srebrnih in bronastih plaket ter nagrad. Skozi vse šolanje se je redno udeleževala seminarjev in mojstrskih tečajev pri priznanih domačih in tujih harfistih (Mag. Diana Grubišić Ćiković, Coline-Marie Orliac, Patrizia Tassini, Marie-Pierre Langlamet, Moira Karen Vaughan, Irina Zingg, Stephen Fitzpatrick, Gunnhildur Einarsdottir). Aktivno je sodelovala z različnimi orkestri (Pihalni orkester GŠ Celje, Simfonični orkester GŠ Celje, Simfonični orkester GŠ Ravne na Koroškem, Pihalni orkester Akademije za glasbo Ljubljana).

Konec oktobra je v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata potekal koncert Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila tudi violinistka Katarina Kralj in ob klavirski spremljavi Tanje Šterman izvedla Sonato za violino in klavir v A-duru Cesarja Francka. Katarina Kralj je violino začela igrati pri 7 letih pod vodstvom Tatjane Špragar, ki je bila njena profesorica tudi na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Istočasno se je šolala še pri Ilji Grubertu v Portogruaru v Italiji v okviru mednarodne glasbene delavnice Scuola di perfezionamento musicale. V drugem letniku srednje šole se je začela izobraževati na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost v Gradcu, kjer je študirala v pripravljalnem razredu Regine Brandstatter. Sledil je vpis na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je bil njen profesor Vasilij Meljnikov, zdaj pa je študentka Univerze za glasbo in uprizarjajoče umetnosti na Dunaju v razredu Ioane Cristine Goicea. V času svojega izobraževanja se je že večkrat preizkusila na tekmovanjih za mlade glasbenike in osvojila nekaj prvih in drugih nagrad, poleg tega pa tudi redno koncertira, kot solistka, pa tudi kot članica orkestrov, tako je bila med drugim tudi članica Mediteranskega mladinskega orkestra ter Mladinskega orkestra Evropske unije.

Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je bil Mariborčan Robert Lešnik. Danes priznani avtomobilski oblikovalec se je pred 30-imi leti želel vpisati na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani,a so ga trikrat zavrnili. Zaradi želje po oblikovanju se je potem vpisal na Visoko tehnično šolo v Nemčiji, v bližini Stuttgarta … in tako se je začela uspešna kariera danes vodilnega zunanjega oblikovalca pri prestižni družbi Mercedes Benz. Pripravila Nataša Kuhar.

Koncertno življenje se počasi vrača v stare tirnice, na spored pa se do poletnega premora vrača tudi naša oddaja Glasbeni utrip. V njej bomo danes najprej poročali o treh opernih premierah. V ljubljanski operi so prvič odrsko uprizorili opero Samorog Pavla Šivica, v Mariboru pa je v novi odrski postavitvi zaživela priljubljena opera Giacoma Puccinija Madame Butterfly. V organizaciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča v sodelovanju z ljubljansko Akademijo za glasbo in Cankarjevim domom je bila prejšnji teden na sporedu komična opereta Kandid Leonarda Bernsteina. Novo delo, Srebrni koncert za klarinet, klavir in godala Črta Sojarja Voglarja so včeraj premierno predstavili na spletnem koncertu Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije, kot solista sta nastopila klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič. Konec tega tedna se obeta tudi več glasbenih dogodkov, med drugim mednarodni festival kamnitih glasbil Zvok kamna v Štanjelu in dva koncerta z zanimivim programom zasedbe Nova Schola Labacensis.

V oddaji se pogovarjamo s skladateljem in profesorjem Dušanom Bavdkom, ki je 25. marca 2021 v prostorih Madžarskega kulturnega instituta, iz rok madžarskega veleposlanika v Sloveniji, prejel Viteški križ madžarskega reda za zasluge. V utemeljitvi preberemo, da Dušan Bavdek že vrsto let aktivno skrbi za razvoj odnosov med Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani in Akademijo za glasbo Franza Liszta ter društev skladateljev Slovenije in Madžarske. Med omenjenimi ustanovami je pomagal vzpostaviti visoko stopnjo zaupanja in obogatiti ter razširiti medsebojno sodelovanje. Skladatelj v pogovoru predstavi začetke sodelovanja med obema akademijama ter projekte, ki sta jih izvedli skupaj. Poleg izmenjalnih koncertov so bistvenega pomena gostovanja projektov Mini oper. V oddaji bomo tako poslušali odlomke petih opernih del, ki so bila premierno izvedena leta 2019.

Ob sproščanju preventivnih ukrepov in povratku študentov na fakultete se je začelo novo obdobje tudi za Akademijo za glasbo, eno od večjih organizatork koncertne dejavnosti mladih glasbenikov pri nas. Vse od lanskega marca namreč zaradi prepovedi tam koncertov praviloma niso organizirali z izjemo treh poletnih spletnih dogodkov. So pa ves ta čas čakali v nizkem štartu in zdaj so končno dobili možnost, da študente spet postavijo na koncertne odre. Kdo, kdaj in kje bo nastopal letos, boste slišali v današnji oddaji Nove glasbene generacije v kateri smo ob začetku koncertne sezone pred mikrofon povabili prodekana za umetniško dejavnost Matjaža Drevenška in dirigenta dveh akademijskih orkestrov Miho Rogino.

Nataša ima več kot 17 let izkušenj s področja strateškega in digitalnega marketinga ter digitalne transformacije. Kariero je začela v globalni svetovalni hiši A.T. Kearney, kjer je 4 leta delala z upravami vseh večjih podjetij v regiji in tudi Nemčiji. Kot strateška direktorica na Pristopu in Renderspacu, ter direktorica marketinga in prodaje na IEDC Poslovni šoli Bled pa je svoj fokus usmerila na področje digitalnih transformacij in digitalnega marketinga. Nataša je ustanovila Vareo, svetovalno martech agencijo, saj je prepoznala velik razkorak med tem kar so trendi na trgu in dejansko implementacijo in uporabo digitalnih tehnologij v podjetjih. Ostajajoč zvesta svojemu prepričanju, da poslovni cilji usmerjajo strategije in aktivnosti, je zbrala ekipo izkušenih strokovnjakov, ki si prizadevajo da so tehnološke rešitve res v službi marketinga in ne obratno. Nataša je aktivna članica Društva za marketing Slovenije, kjer je bila tudi članica upravnega odbora in vodi Akademijo za mlade marketinške talente. Polega tega je so-ustanoviteljica inovativne platforme TALENTcloud za izmenjavo zaposlenih med podjetij pod pokroviteljstvom AmChama. Nataša je predavateljica Strateškega digitalnega marketing na podiplomskem MBA študiju na University of New York in Prague ter na dodiplomskem študiju na Gea Colleg-u. Naj quote: v bistvu sta dva, ki sta me oblikovala: “raje se opraviči, kot pa prosi za dovoljenje” (avtor neznan) in “fokusiraj se na stvari na katere imaš neposreden ali posreden vpliv, vse ostalo je nepotrebna izguba energije” S. Covey Naj knjiga: glede na to, da mi je branje hobi, se je težko odločiti za naj, je pa bila ena izmed tistih, ki je preusmerila moj tok poslovnega življenja knjiga MJ Demarca - Unscripted Naj serija:podcast serija: Growth Think Tank; Netflix serija: Marseille Hobiji: jahanje (preskakovanje ovir), downhill mtb, smučanje, hribi, potovanja (ko so bila še možna), branje Najljubša hrana:vse kar skuha moj mož Najljubši podjetnik: Emil Tedeschi Naj app: uf, brez njih ne znam živeti Trije nauki: · Verjemi vase, · Sledi svojim ciljem in ne odnehaj, dokler nisi zadovoljna z doseženim, · Vedno najdi čas, da proslaviš male in velike uspehe.

Ta teden poslušamo koncert Blaža Ogriča, ki se je začel učiti rog na Glasbeni šoli v Idriji pri Neži Gruden. Šolanje je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Primoža Zemljaka, potem pa se je vpisal na Akademijo za glasbo v razred Boštjana Lipovška. Na svoji dozdajšnji glasbeni poti je že nastopal z nekaterimi odličnimi dirigenti, kot so sir Neville Marriner, Philippe Jordan, En Shao in Christoph Eschenbach. Že leta 2013 je nastopil kot solist z orkestrom, in sicer s simfoničnim orkestrom ljubljanskega konservatorija. Izvrstno je nastopil tudi na recitalih Glasbene mladine ljubljanske, poleg tega je bil že kot dijak reden substitut v naših simfoničnih orkestrih, udeležil pa se je tudi več turnej z mednarodnim mladinskim orkestrom Gustava Mahlerja. Prisluhnite njegovemu koncertu iz cikla Dobimo se na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je z Majo Klinar izvedel: Hermann Neuling: Bagatela Paul Hindemith: Sonata za altovski rog Joseph Haydn: Koncert za rog št. 1 v D-duru

Tokrat bomo v oddaji poslušali posnetek koncerta, na katerem je v začetku marca nastopila pianistka Rebeka Dobravec. Klavir igra od svojega devetega leta, ko se je vpisala v razred Eve Kozlevčar na glasbeni šoli Ljubljana Moste - Polje. Tam je končala pet razredov nižje glasbene šole, nato pa se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet, kjer je v razredu Tadeja Horvata z odliko maturirala in leta 2018 predčasno opravila sprejemne izpite za Akademijo za glasbo v Ljubljani. V lanskem študijskem letu je bila tako študentka 2. letnika akademije v razredu Tatjane Ognjanović. V oddaji bo zazvenel koncert cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, na katerem se je pianistka v Slovenski filharmoniji predstavila z deli Lončarja Petroviča in Beethovna, in sicer je iz Beethovnovega opusa izbrala Sonato za klavir št. 7 v D-duru, op. 10, št. 3 oddajo pa bomo začeli s skladbo Davorja Lončarja Petroviča z naslovom Trenutki op. 32.

Miran Erič je vsestranski človek, ki preseneča z vsem, kar počne in kar ga zanima. Razpon njegovih zanimanj je: od jamarstva, do potapljana, slikarstva do razvoja 3D metodologij dokumentiranja podvodnih arheoloških najdišč. Ukvarja se tudi z raziskavami zgodnjih plovil, razvojem metodologij konserviranja mokrega lesa ter rabo in dediščino slikovnega jezika. Na področju 3D dokumentiranja že 15 let sodeluje z Laboratorijem za računalniški vid na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Sicer pa je Miran Erič obiskoval osnovno šolo v Mariboru, kjer je tudi rojen. Kot najstnika so ga zelo zanimali motorji, in to ga je popeljalo na srednjo kadetsko šolo za miličnike v Tacnu. Po dokončani srednji šoli je prakso opravil na Postaji milice Ljubljana Center in potem služboval kot miličnik na Postaji milice Ribnica do leta 1981. Takrat so ga mladinke in mladinci Zveze socialistične mladine Slovenije Ribnica izvolili za občinskega sekretarja ZSMS. V teh letih se je pridružil Društvu za raziskovanje jam Ribnica. Kot jamski potapljač je v letih od 1985 do 1998 deloval v Jamarski reševalni službi. Po študiju na Pedagoški akademiji se je leta 1984 vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je končal dodiplomski študij slikarstva, potem pa še specialistični študij zaščite mokrega lesa. Zanimivo pot Mirana Eriča bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Domen Koren se je saksofon začel učiti pri osmih letih pri prof. Betki Bizjak Kotnik na Glasbeni šoli Moste Polje, šolanje pa nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu prof. Leva Pupisa. Po uspešno opravljenih sprejemnih preizkusih v Münchnu in Ljubljani je za študij izbral Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer končuje magistrski študij pri red. prof. Matjažu Drevenšku. Med študijem se je izpopolnjeval tudi na akademiji Sibelius v Helsinkih pod mentorstvom prof. Joonatana Rautiole in na Konservatoriju za glasbo v Kastilji - Manči v Španiji v razredu prof. Antonia Felipeja Belijarja. Je večkratni prvonagrajenec in dobitnik zlatih plaket na pomembnih tekmovanjih doma in v tujini, dejaven je kot član več komornih zasedb, poleg komornega muziciranja pa pogosto igra tudi v naših poklicnih orkestrih. Leta 2018 je prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani. V njegovi interpretaciji bomo slišali Sonato za violino v A-duru Cesarja Francka v priredbi za saksofon.

Slikar Franc Zupet - Krištof se je rodil 30. oktobra 1939 v Ljubljani. Obiskoval je ljubljansko klasično gimnazijo, najprej je študiral arhitekturo, potem umetnostno zgodovino, nato se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Kot slikar dela v svobodnem poklicu. Od šestdesetih let podpisuje svoja dela z imenom Krištof, ki mu ga je dal književnik Ivan Mrak; ta je s svojo ženo, kiparko Karlo Bulovec-Mrak močno zaznamoval Zupetovo ustvarjanje. Zupet ustvarja predvsem portrete. S slikarjem Krištofom Zupetom se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom leta 2014 pogovarjala Vida Curk. Fotografija iz dokumentarnega filma Krištof Zupet: slikar https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-portret/174399539

Mihael Mitev se je po končanem Konservatoriju za glasbo in balet vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je z odliko diplomiral pri svojem očetu, profesorju Zoranu Mitevu. V okviru študentske izmenjave ERASMUS+ je študiral tudi na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju pri profesorju Richardu Gallerju. Študij fagota nadaljuje v Švici, na Zürcher Hochschule der Künste pri profesorju Giorgiu Mandolesiju. Kot orkestrski glasbenik se udejstvuje predvsem kot substitut v orkestrih, kot so: Orchestre de Paris, Musikkollegium Winterthur, Slovenska filharmonija, Simfonični orkester RTV Slovenija idr. Od 2015 dalje je član mladinskih orkestrov: Mladinskega orkestra Evropske unije (EUYO), Mladinskega orkestra Gustava Mahlerja (GMJO) in Orkestra Festivala Zermatt. Z njimi je nastopil na najrazličnejših festivalih in v koncertnih dvoranah po Evropi in po svetu z dirigenti, kot so: Matthias Pintscher, Daniel Harding, Gianandrea Noseda, Bernhard Haitink, Johnatan Nott idr. Leta 2016 je bil v okviru EUYO izbran v program akademije orkestra Chamber Orchestra of Europe. Maja 2017 je kot solist izvedel delo Heitorja Villa Lobosa Ciranda das sete notas z orkestrom Mladi ljubljanski solisti v okviru koncertne sezone Akademije za glasbo v Ljubljani.

V oddaji bo zvenela stara glasba, in sicer bomo poslušali posnetek koncerta, na katerem so konec januarja nastopile tri glasbenice: flavtistka Eva Erjavec, violinistka Mojca Jerman in pianistka – čembalistka Eva Dolinšek. Zadnja je na koncertu nastopila kot korepetitorka, flavtistka in violinistka pa sta izvedli vsaka svoj del koncerta, ki ju bomo v oddaji Nove glasbene generacije nekoliko prepletli. Fray Bartolomé de Selma y Salaverde: Kancona št. 3 François Couperin: Kraljevi koncert št. 4 Heinrich Ignaz Franz von Biber: Passacaglia za violino solo v g-molu Francesco Geminiani: Violinska sonata op. 1, št. 3 (izvedena na kljunasto flavto) Johann Sebastian Bach: Violinska sonata št. 4 v c-molu, BWV 1017 Lojze Lebič: Od blizu in daleč: sedem podob za kljunaste flavte (3 stavki) Eva Erjavec, rojena leta 1996 v Ljubljani, se je s kljunasto flavto seznanila pri sedmih letih, ko se je na Glasbeni šoli Trbovlje vpisala v prvi razred pri prof. Vilmi Lučič, kasneje pa se je učila pri Barbari Černe in Antonu Šemrovu. Na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani je bil njen glavni predmet kljunasta flavta, pri prof. Mateji Bajt. Po glasbeni maturi, ki jo je opravila z odliko, je bila junija 2015 sprejeta na Akademijo za glasbo v Ljubljani pri isti profesorici, kjer je letos vpisana v 1. letnik magistrskega študija. Redno se udeležuje seminarjev in izobraževanj za kljunasto flavto (Festival stare glasbe Musica Locopolitana, Festival Radovljica, mojstrski tečaj pri prof. Katharini Lugmayr v okviru Festivala Emona). Prejela je več priznanj na državnem tekmovanju TEMSIG: leta 2013 kot solistka zlato priznanje in prvo nagrado, leta 2015 kot članica komorne zasedbe La Dolce Fiamma zlato plaketo ter leta 2016 prvo nagrado ter zlato plaketo. Mojca Jerman je študentka baročne violine v razredu Enrica Gattija na glasbenem konservatoriju v Bologni. Pred tem je zaključila študij na ljubljanski akademiji za glasbo v razredu Vasilija Meljnikova. V času študija se je eno leto izobraževala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu pri Priyi Mitchell. Leta 2014 je kot solistka nastopila s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor, s katerim je izvedla Bruchov Koncert za violino in orkester št.1. Za umetniške dosežke med študijem je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Njeno zanimanje za baročno glasbo se je začelo že v času študija na ljubljanski akademiji, kjer je bila dve leti tudi koncertna mojstrica baročnega orkestra. V teh letih je bil njen mentor za baročno glasbo predvsem Egon Mihajlović. Od lani je študentka baročne violine pri Enricu Gattiju v Bologni, hkrati pa redno nastopa z ansamblom Antiphonus iz Zagreba, nastopila je tudi v okviru Festivala stare glasbe Harmonia Concertans Domna Marinčiča v Ljubljani. Septembra 2018 je sodelovala v mladinskem orkestru Cuban-European Youth Academy, ki ga organizira Balthasar Neumann Ensemble iz Hamburga. S klavirskim triom Rêverie je nastopala po vsej Sloveniji, Evropi in Argentini. Junija 2017 so kot solistke s Simfoničnim orkestrom RTV izvedle noviteto Leona Firšta. Eva Dolinšek je študirala čembalo na Akademiji za glasbo v Ljubljani na Oddelku za staro glasbo pri profesorju Egonu Mihajloviću. Leta 2015 je prejela diplomo summa cum laude in postala magistrica akademska glasbenica čembalistka. Njena aktivnost oživljanja in raziskovanja stare glasbe se nadaljuje v obliki solističnih in komornih koncertov v okviru abonmajev, strokovnih predavanj, pisanju strokovnih člankov, večkratnem sodelovanju na mednarodnih dnevih stare glasbe Malborghetto, na mednarodnem festivalu stare glasbe Academia Musicae Antiquae Labacensis v Ljubljani. Leta 2016 je izdala prvo zgoščenko Barok. Na zaključnem koncertu International Capmpus Musica Udine 2016 je prejela prvo nagrado. Na mednarodnem tekmovanju Svirel pa je leta 2017 kot solistka osvojila zlato priznanje, posebno nagrado in se uvrstila v finale. Pred kratkim se je udeležila mednarodnega tekmovanja Musica Antiqua Brugge (Belgija). V okviru projekta Carpaccio 500 je kot umetniška in idejna vodja zasnovala in izvedla dva koncerta baročne in renesančne glasbe v Kopru. Od leta 2011 je umetniška vodja baročne komorne skupine Musica nucis, s katero je na mednarodnem tekmovanju Svirel leta 2017 prejela srebrno priznanje. Redno se izobražuje na seminarjih in poletnih šolah pri profesorjih Michaelu Hellu, Lucii Rizzello, Federicu Maria Sardelliju, Robertu Loreggianu, Albertu Bussettiniju, Gilbertu Martinezu, Milku Lazarju, Rolfu Lislevandu, Jean-Yvesu Haymozu, Christophu Roussetu. Z letom 2018 je postala asistentka za področje čembala na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

Oddajo ta teden posvečamo eni izmed dobitnic Prešernove nagrade Akademije za glasbo, Lari Hrastnik. Harfo je začela igrati na Glasbeni šoli v Celju, kjer je tudi maturirala, potem pa se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je njena mentorica Mojca Zlobko Vajgl. Redno se udeležuje tekmovanj in dosega odlične uspehe: recimo na TEMSIG-u, pa na tekmovanjih Salieri v Italiji, Svirel v Sloveniji in na Mednarodnem tekmovanju Društva harfistov Slovenije, poleg tega pa veliko tudi nastopa. Danes bomo v oddaji slišali posnetke z dveh koncertov, omenimo pa še, da je aprila 2017 nastopila tudi v ciklu Mladi virtuozi v okviru Festivala Ljubljana, decembra istega leta pa je izvedla recital v Orfejevem salonu ljubljanske opere v okviru Glasbene mladine Ljubljanske. Poleg tega je tudi poučevala, veliko pa sodeluje še z različnimi orkestri in komornimi sestavi. V oddaji bomo poslušali posnetek njene izvedbe Händlovega Koncerta za harfo (s Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo) in odlomek iz Brittnove Sonate za harfo op. 83.

Ta teden v oddaji predstavljamo skladateljico Nives Šebjan, ki je svoja dela predstavila na Skladateljskem večeru cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske marca letos. Na svojo glasbeno pot je stopila kot violinistka in pianistka, vendar se je v srednji šoli odločila za teoretsko glasbeno smer (Glasbeni stavek), nato pa se je vpisala na študi kompozicije na ljubljansko Akademijo za glasbo v razred Uroša Rojka. Pod njegovim mentorstvom se trenutno pripravlja tudi na svoj magistrski koncert. Sicer pa se je poleg tega še dodatno izobraževala tudi pri skladateljih kot so Dušan Bavdek, Nenad Firšt, Sydney Corbett, Jana Andreevska, Gyula Fekete, Johannes Kretz, Stephen McNeff in drugi. V oddaji bomo poslušali: Ples Čarovnic Infinity Magična kocka – MegaminXII Čez 5 minut Dva škrata Dvojna igra Tango agitato Omamljajte se!

Pogovor je potekal 9. septembra, 2017 v Vetrinjskem dvoru po mariborski premieri filma Nikoli nisva šla v Benetke v okviru Mobilnega Udarnika. Pobudo za projekcije je lani v okviru pogovora Ekstremno lokalno v GT22 dal Aljoša Ternovšek, glavni igralec filma, kot gost pa se nam je pridružil tudi njegov soigralec v filmu in oče Peter Ternovšek. (*10. 04. 1947) Slovenski dramski igralec, nosilec Borštnikovega prstana, je svojo igralsko pot začel kot učitelj na osnovni šoli Sladki Vrh, kjer se je zaposlil takoj po končanem učiteljišču v Mariboru. V tem času je imel za sabo že prvo vlogo - kot šestnajstletnik je dobil priložnost in leta 1963 v mariborskem gledališču odigral vlogo Poprčka v istoimenski igri Ljubiše Djokića. Ob vsakoletnem delu z otroško gledališko skupino je odigral mnogo vlog tudi v vaški gledališki skupini. Leta 1971 ga je povabil v Dramo SNG Maribor njen tedanji ravnatelj Branko Gombač in v kratkem času so sledile vloge, ki so ga zapisale med prepoznavna imena mariborskega in slovenskega igralskega sveta. Od leta 1971 do leta 2007 je bil član mariborske Drame, kjer še vedno gostuje, sodeluje pa tudi v filmih in TV nadaljevankah ter se kot gost rad pojavi tudi v drugih slovenskih gledališčih. Igralca, ki je v svoji karieri odigral več kot sto vlog v uprizoritvah domače in tuje dramatike ter pod vodstvom številnih režiserjev starejše in mlajše generacije, je teatrolog Vasja Predan označil »za enega najbolj odprtih in svetlih odrskih ustvarjalcev«. Vir: http://sigledal.org/geslo/Peter_Ternov%C5%A1ek Filmske vloge: http://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/4210/peter-ternovsek/ (*1972, Maribor) Aljoša Ternovšek je rojen v Mariboru, sin igralca in dobitnika Borštnikovega prstana 2006, Petra Ternovška. Po končani srednji šoli, kjer je bil član dramske skupine RUSLI, se je vpisal na ljubljansko Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo in jo tudi uspešno zaključil leta 1995. Prvo zaposlitev je našel v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je odigral kar nekaj prepoznavnih vlog. V sezoni 2004/05 je postal član Mestnega gledališča Ptuj. Gledalci TV zaslonov ga poznajo kot Dušana Vaupotiča - Duleta iz oddaje Tistega lepega popoldneva. O istoimenskem junaku je bil leta 2002 posnet film z naslovom Kleščar. Skupaj z Janezom Škofom pa je vodil tudi EMO 2006. V sezoni 2011/2012 je postal član igralskega ansambla Prešernovega gledališča Kranj. Vir: http://sigledal.org/geslo/Aljo%C5%A1a_Ternov%C5%A1ek Filmske in TV vloge: http://www.imdb.com/name/nm1475617/

V torek, 3. novembra 2015, je v oddaji Izštekani na Valu 202 gostoval legendarni slovenski metal bend Noctiferia. Po dveh desetletjih obstoja so se metalci spopadli z akustičnim izzivom. Izbor dvanajstih skladb z zadnji treh albumov so preoblekli v čisto akustiko, jim spremenili zvok in aranžmaje ter jih obarvali z drugimi glasbenimi žanri. Živi radijski nastop so podkrepili mnogi gostje.Akustični Noctiferia bodo tudi del letošnjega velikega koncerta Izštekanih 10 8. decembra 2015 v Kinu Šiška. Korenine najpomembnejšega slovenskega metal benda segajo v začetek devetdesetih let. Resno delo pod imenom Noctifria se je začelo sredi leta 1996. Prvi koncert so odigrali 21. aprila 1997 na Metelkovi v Ljubljani in se še istega leta lotili snemanja prvenca. Odtlej so poleg nekaj demo in živih izdaj nanizali pet albumov: Baptism At Savica Fall (1998), Per Aspera (2002), Slovenska Morbida (2006), Death Culture (2009) in Pax (2014). “Noctiferia se je razvila iz hobija srednješolcev v življenjski stil in se zakoreninila globoko v naša življenja. To, kar delamo, nas definira tudi kot posameznike,” so povedali v intervjuju. Njihova žanrska pot je zapletena. Če s prvim albumom “Krst pri Savici” veljajo za začetnike slovenskega black metala, je drugi “Per Aspera” prinesel ekstremni, tehnično dovršeni death metal. Po eksperimentalni “Slovenski morbidi” in zelo drugačnih zadnjih dveh albumih jih danes uvrščajo v industrial metal. “Verjetno zato, ker uporabljamo veliko elektronike,” pravijo. “A se ne počutimo kot industrial metal bend. Vključujemo najrazličnejše vplive. Glasbo delamo zase in z leti smo ustvarili lasten, ‘noctiferia’ stil.” Po menjavah pevcev (David Kiselič, Artur Felicijan) in bobnarjev (Robert Steblovnik, Luka Čadež) se je skupina leta 2006 ustalila v zasedbi: Igor Nardin (kitara), Gianni Poposki (glas), Roman Fileš (kitara), Matjaž Gergeta (bobni) in Uroš Lipovec (bas kitara). Pred dvema letoma jo je dopolnil klaviaturist Dame Tomoski, mladi makedonski oboževalec, ki so ga spoznali na koncertu v Skopju. Ko je prišel študirat kompozicijo na ljubljansko Akademijo za glasbo, se je pridružil skupini in tvorno sodeloval pri snovanju zadnjega albuma “Pax”. Na svoji poti so nastopali z velikimi imeni svetovnega metala in preorali domala vso Evropo. Enslaved, Cannibal Corpse, Deicide, Kataklysm, Immolation, Dimmu Borgir, Samael, In Flames, Hypocrisy… to je le nekaj imen, s katerimi so delili oder. Zaradi slabega finančnega stanja in nikakršne pomoči države mednarodno vidnim skupinam v tovrstnih glasbenih žanrih so se morali v začetku letošnjega leta žal odpovedati udeležbi na evropski turneji s proslulimi ameriškimi Fear Factory. Jim je pa zato letos uspel drugi veliki, predvsem pa zanimivi met: koncertna turneja na Kitajskem. “Sprejeli so nas nad vsakimi pričakovanji, poznali so pesmi in se do nas obnašali zelo fanovsko. Izjemna izkušnja, če pomisliš, da band iz Šiške spravi v evforijo večtisočglavo množico v Šanghaju.” In naposled je tu tretji letošnji kvantni skok najvidnejših slovenskih metalcev: nastop v oddaji Izštekani na Valu 202. Klaviaturist, skladatelj in aranžer Dame je tudi pri njem odigral pomembno vlogo. Noctiferia so priredili ducat skladb z zadnjih treh albumov. Odigrali so jih povsem akustično, tudi z akustično bas kitaro, s klavirjem in tolkali. Spremenjen ni bil le zvok, drugačni so bili tudi aranžmaji, ki so skladbe spremenili slogovno, jih odpeljali v jazz, gypsy swing, country ali jim dodali španski temperament. S trobento se jim pridružil Gašper Selko, s saksofonom Jaka Birsa, v goste pa prihaja tudi pevka Sara Jeremič.