Podcasts about avstrijski

Avstrijski parlament bo po napovedih jutri odločal o noveli Zakona o narodnih skupnostih. Obstoječa ureditev je bila sprejeta 50-imi leti in je bila od vsega začetka tarča kritik. Dele določil je ustavno sodišče v teku desetletij razveljavilo zaradi neskladnosti z ustavo. Položaj in potrebe narodnih skupnosti so se v pol stoletja spremenili, česar obstoječi zakon ne upošteva. Predstavniki narodnih skupnosti že leta dolgo zahtevajo celovito posodobitev zakona. Po večletnih pogajanjih in romanjih na Dunaj pa je rezultat dokaj skromen. Zakonodajni paket med drugim na novo ureja dvojezično sodstvo na Koroškem. Po novem bosta vzpostavljena tako imenovana kompetenčna centra v Velikovcu in Celovcu. Kljub temu pa vsi koroški Slovenci in Slovenke ne bodo imeli pravice oziroma možnosti do sodnih obravnav v slovenščini, saj Celovec, zgornji Rož in Zilja niso vključeni v polno dvojezično ureditev. V novem zakonu manjkajo tudi potrebne reforme na področjih šolstva, medijev in političnega zastopstva.

Mohorjeva družba iz Celovca in Avstrijsko veleposlaništvo v Ljubljani sta danes 25-ič izvedla akcijo Podarimo knjige. Letos sta jih med slovenske nevladne in izobraževalne ustanove ter organizacije razdelila več kot 1300 v skupni vrednosti 50.000 evrov. Predsednik Mohorjeve dekan Ivan Olip je povedal, da so v tem času podarili različne knjige v vrednosti 1.250.000 evrov mnogim ustanovam. Letos so jih podarili osmim ustanovam, ki so bile po njihovi dobri presoji pomoči še posebej potrebne. Avstrijski veleposlanik Konrad Bühler pa je podčrtal: Branje knjige ne odpira le strani, odpira obzorja in nove poglede ter presega kulture in meje. Med prejemniki knjig je tudi Slovenska karitas. Generalni tajnik Peter Tomažič je dejal, a je knjiga nekaj osebnega, je prijateljica. Prejemniki pomoči so veseli knjige. Akcija Podarimo knjige, ki neprekinjeno poteka od leta 2002, pomembno prispeva k utrjevanju dobrih medsosedskih odnosov med Slovenijo in Avstrijo, hkrati pa spodbuja ljubezen do knjige, branja ter kulturne izmenjave.

V dunajskem parlamentu so minuli teden odprli razstavo o narodnih skupnostih v Avstriji. Postavljena je ob letošnji 50. obletnici sprejetja zakona o narodnih manjšinah. V naši severni sosedi živi šest narodnih skupnosti, slovenska živi v zveznih deželah Koroška in Štajerska. Poslanka in manjšinska govornica zelenih Olga Voglauer je za slovenski spored ORF podčrtala pomen vidnosti manjšin in napovedala pripravo sodobne zakonodaje na tem področju. Tudi član sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik vidi odprtje razstave o avtohtonih manjšinah kot pomemben korak k vidnosti manjšin, v jubilejnem letu Zakona o narodnih skupnostih da morajo slediti konkretni koraki k prenovi zakona. Razstava obravnava različne teme, od jezika in izobraževanja v manjšinah prek kulture in pravic do skupne zgodovine. V centru za obiskovalce bo na ogled do konca leta. Avstrijski parlament letno obišče okoli 500.000 ljudi.

V strelskem pohodu na gimnaziji v Gradcu v Avstriji je bilo dopoldne ubitih 10 ljudi, več je ranjenih, navaja avstrijska tiskovna agencija. Avstrijski mediji poročajo, da je napadalec streljal v dveh učilnicah. Mrtev je tudi osumljenec, najverjetneje učenec, ki naj bi po napadu naredil samomor. Streljal naj bi iz maščevanja, ker so ga ustrahovali in nadlegovali. V oddaji tudi o tem: - Ukrajina in Rusija si izmenjujeta obsežne napade z brezpilotnimi letalniki - Zaradi represije nad protestniki zaostrovanje napetosti v ameriški politiki - Prvi korak k združitvi novomeških visokošolskih ustanov pod eno streho

Avstrijski kancler Stocker je po strelskem napadu v Gradcu razglasil tri dni žalovanja.Po zagotovilu ministra Logaja so naše šole varne, ključno pa je preventivno ravnanje.Strokovnjak za mednarodne odnose dr. Igor Kovač o nemirih, ki pretresajo Los Angeles.Šport: Mladi španski kolesar Romeo Abad je zmagovalec 3. etape Kriterija po Dofineji.Vreme: Zvečer in ponoči pretežno jasno, jutri popoldne se bo na severu delno pooblačilo.

Župan Globasnice na avstrijskem Koroškem in predsednik Stalne konference svetov avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji in predsednik tega organa za slovensko narodno skupnost Bernard Sadovnik je poslal odprto pismo članom avstrijske vlade na Dunaju. V njem izraža zaskrbljenost in nerazumevanje nad napovedanim občutnim zmanjšanjem finančnih sredstev za avtohtone narodne skupnosti zaradi uskladitve proračuna. Upoštevajoč 70 let podpisa ADP, 80 let konca nacističnega terorja – in z mislijo na 50-letnico Zakona o narodnih skupnostih ta korak ni le „politično nerazumljiv, ampak predstavlja tudi hud udarec v obraz vsem, ki se vsakodnevno zavzemajo za ohranjanje in spodbujanje jezikovne in kulturne raznolikosti v Avstriji. Člane zvezne vlade izrecno poziva, da to preprečijo in meni, naj se dogovorijo, da bo ob izboljšanju proračunskih razmer podpora narodnim skupnostim usklajena z inflacijo in finančno okrepljena. Že prejšnji teden so bili do vladnih načrtov kritični pri Narodnem svetu koroških Slovencev. Avstrijski parlament bo o proračunu za prihodnji dve leti po napovedih glasoval 18. junija. Pred tem bodo o osnutku razpravljali v pristojnih odborih in tudi na plenarnem zasedanju.

Evropski voditelji so se na neformalnem srečanju v Londonu dogovorili o krepitvi obrambe na celini. Gostitelj, britanski premier Keir Starmer, je med drugim napovedal tudi mirovni načrt za Ukrajino, ki ga nameravajo predstaviti oblastem v Washingtonu. Druge teme: - Izrael ustavil dobavo pomoči v Gazo, Hamas zahteva nadaljevanje dogovora - Avstrijski liberalci podprli vstop v vlado, prisega bo jutri - Več krajev po Sloveniji v znamenju pustnih praznovanj

Leta 2022 so v Celovcu, ki mu mnogi pravijo tudi avstrijski renesančni dragulj, po desetletni prenovi za obiskovalce odprli Deželni muzej avstrijske Koroške. Temeljni kamen za muzej je bil položen leta 1879, muzejsko poslopje, zgrajeno v slogu neorenesanse, pa odprto leta 1884. Ker je zaključni kamen položil prestolonaslednik Rudolf, se je muzej pred prenovo imenoval Rudolfinum, po novem pa je to Koroški muzej Celovec. Postavljena razstava obiskovalce popelje skozi zgodovino, naravo in kulturo Koroške, in to tudi v slovenskem jeziku. Na naslovu Museumgasse 2 si je do 6. aprila mogoče ogledati razstavo umetniških del iz zbirke koroške milijarderke Heidi Horten, ki je dobesedno živela s svojo umetniško zbirko. @visitklagenfurt #visitklagenfurt

Gospodarska zbornica Slovenije poziva k začasni vrnitvi prejšnjega sistema obračunavanja omrežnine.Vlada še brez končnih odgovorov na temo skrajšanega delovnega časa in dela zdravnikov pri zasebnikih.Avstrijski zunanji minister Schallenberg začasno tudi kancler na Dunaju.Na Hrvaškem pred nedeljskim drugim krogom kaže na zanesljivo zmago Milanovića. Novoizvoljeni ameriški predsednik Trump napovedal srečanje s Putinom; priprave že v teku. Združenje bank Slovenije opozarja na porast novih primerov finančnih prevar podjetij.Copernicus: Leto 2024 je bilo najtoplejše v zgodovini meritev!Vreme: Proti jutru se bo zjasnilo s temperaturami pod lediščem.Kavčič o predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja: Ko se enkrat uzakoni samomor na zahtevo, se družba počasi začne navajati na takšen način smrti.Kardinal Parolin ob reki Jordan posvetil cerkev Jezusovega krsta.Šport: Slovenski rokometaši drevi proti Hrvaški v zagrebški Areni z generalko pred svetovnim prvenstvom.

Predlagatelji zakona o načinu evtanazije pravijo, da so zadnjo različico omilili in vnesli močne varovalke pred zlorabami, a stališča zagovornikov življenja do naravne smrti se s tem ne spreminjajo.Psiholog doktor Matej Tušak o tem, da vlada izgublja stik z realnostjo.Trenutna slika slovenskega gospodarstva: Selitve podjetij, dodatne obremenitev in nujni pozivi k ukrepanju.Razpis za nakup reševalnih helikopterjev je bil namenjen dopolnitvi policijske flote, sumijo v NSi in zahtevajo pojasnila.Davi močno streslo območje Tibeta, za zdaj potrjenih blizu sto smrtnih žrtev.Avstrijski kancler Karl Nehammer za petek napovedal odstop, severni sosedje Slovenije korak bliže koaliciji med Ljudsko stranko in Svobodnjaki.Kanadski premier Justin Trudeau /džastin trudo/ po skoraj desetih letih vodenja države zapušča svoj položaj.Papež Frančišek imenoval prvo prefektinjo - sestra Simona Brambilla bo vodila Dikasterij za redovnike.Novoletna skakalna turneja: Zlatega orla ujel Avstrijec Daniel Tschofenig, najboljši Slovenec v skupnem seštevku Anže Lanišek na 10. mestu.Vreme: Popoldne se bodo padavine razširile nad vso Slovenijo, jutri se bo prehodno delno razjasnilo.

Avstrijska ljudska stranka je po propadlih koalicijskih pogajanjih izrazila pripavljenost na pogovore s skrajno desnimi svobodnjaki, ki so tako korak bliže vzponu na oblast. - Hamas odobril seznam 34-ih talcev za izpustitev v okviru morebitnega sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi. Izrael še ni prejel seznama. - Ameriški kongres danes, štiri leta po napadu na Kapitol, uradno potrjuje zmago novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa. - Podelitev 82-in zlatih globusov v Hollywoodu: nagrada za najboljšo filmsko dramo filmu Brutalist. Največ nagrad, štiri, dobil glasbeni triler Emilia Pérez

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen se je po odstopu kanclerja Karla Nehamerja danes srečal z vodjo skrajno desnih svobodnjakov Herbertom Kicklom. Ta pričakuje, da mu bo zaupana naloga oblikovati koalicijsko vlado, potem ko so propadla koalicijska pogajanja med ljudsko stranko in socialdemokrati. Drugi poudarki oddaje: - Hamas še ni izdal podatkov o stanju izraelskih talcev - Združene države prizadel snežni vihar - V Murski Soboti nov katetrski laboratorij za zdravljenje srčno-žilnih bolezni

Po propadu koalicijskih pogovorov med sredinskimi strankami v Avstriji in odstopu kanclerja Karla Nehammerja se v Avstriji torej odpirajo vrata za vlado, ki bi jo vodili Svobodnjaki. Avstrijski predsednik Alexander van der Bellen je napovedal, da se bo jutri sestal z vodjo te skrajno desne stranke Herbertom Kicklom. V oddaji pa tudi o tem: - Po propadu koalicijskih pogajanj na avstrijski strankarski sredini odprte poti za vlado s skrajno desnimi Svobodnjaki - Ukrajina z novo ofenzivo v ruskem Kursku; ruska vojska lani zavzela ozemlje v velikosti Majorke - V luči zaostrovanja svetovnih razmer tudi Slovenija razmišlja o obnovitvi in graditvi novih zaklonišč

Avstrijski kancler Karl Nehammer je napovedal, da bo v prihodnjih dneh odstopil s položaja. Kot je dejal, so koalicijski pogovori med ljudsko stranko in socialdemokrati propadli, potem ko se je iz pogajanj umaknila liberalna stranka Neos. Druge teme: - Gradbeni inšpektorat po Solkanu tudi v Renčah prepovedal uporabo objekta, v katerem bivajo ljudje z duševnimi ali telesnimi ovirami - Izrael kljub številnim opozorilom o splošnem pomanjkanju nadaljuje napade po Gazi - Nemški kancler Scholz kritiziral Muskovo podporo nemški skrajni desnici

Tudi sosedje Avstrijci imajo občasne težave z demokracijo, predvsem ko morajo ostalim Evropejcem opravičevati napačne zmagovalce volitev. Po zmagi nacionalističnih Svobodnjakov se že več kot mesec dni pri sestavljanju nove vlade niso premaknili z mrtve točke. Sicer pa se verjetno nikomur ne mudi vladati, sploh zdaj, ko so na vidiku pešanje gospodarstva, proračunske zagate in nevarno tleče sovraštvo do priseljencev v šolah in na trgu dela.

V svetu se krepijo bojazni pred širitvijo konflikta na Bližnjem vzhodu. Na jugu Libanona se nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in Hezbolahom, prebivalce tamkajšnjih krajev so pozvali k takojšnjemu umiku. O izraelskih napadih poročajo iz Bejruta. Zaradi strahu pred napadi je domove po državi zapustilo približno milijon ljudi. O razmerah na Bližnjem vzhodu pa več v pogovoru z našo dopisnico Karmen Švegl. Karmen, lep pozdrav v Izrael. Regija je v pričakovanju izraelskega napada na Iran, ob tem pa Združene države pozivajo, naj bo ta odmerjen. V oddaji tudi: - Novi generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte med obiskom Kijeva poudaril nadaljnjo podporo Ukrajini v boju proti ruski agresiji. - Evropske državljane najbolj skrbijo življenjski stroški, stanje evropskega gospodarstva, demokracija, pravna država, migracije in varnost. - Avstrijski revizorji: Vrednost projekta nadgradnje železniške postaje Jesenice je bila ocenjena prenizko glede na tržne cene v tujini.

Avstrijski, češki in poljski kmetje, pridelovalci sadja in zelenjave, ki so jih spomladi prizadeli neugodni vremenski pojavi »izjemnih razsežnosti«, bodo po odločitvi Evropske komisije dobili 77 milijonov evrov iz kmetijske rezerve. Pozebo in točo smo imeli tudi v Sloveniji, a kot je razumeti, škoda ni bila dovolj velika, da bi lahko naši prizadeti kmetje bili deležni evropske pomoči.

Avstrijski, češki in poljski kmetje, pridelovalci sadja in zelenjave, ki so jih spomladi prizadeli neugodni vremenski pojavi »izjemnih razsežnosti«, bodo po odločitvi Evropske komisije dobili 77 milijonov evrov iz kmetijske rezerve. Pozebo in točo smo imeli tudi v Sloveniji, a kot je razumeti, škoda ni bila dovolj velika, da bi lahko naši prizadeti kmetje bili deležni evropske pomoči.

Gostili smo Polono Globočnik, ki se je v sosednjo Avstrijo prvič za daljše obdobje odpravila leta 2012, ko je v Celovcu začela obiskovati srednjo šolo. Študij je nadaljevala na Dunaju, vmes dve leti delala v Bruslju, nato pa se je vrnila v Avstrijo, kjer je trenutno zaposlena na Avstrijski kmetijski zbornici. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.

Gostili smo Polono Globočnik, ki se je v sosednjo Avstrijo prvič za daljše obdobje odpravila leta 2012, ko je v Celovcu začela obiskovati srednjo šolo. Študij je nadaljevala na Dunaju, vmes dve leti delala v Bruslju, nato pa se je vrnila v Avstrijo, kjer je trenutno zaposlena na Avstrijski kmetijski zbornici. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.

Avstrijski psiholog Viktor Frankl, ki je utemeljitelj ...Iz knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Drugi poudarki oddaje: Baško grapo in Bohinj bo povezal kablovod, ki bo zgornjemu delu grape omogočil boljšo preskrbo z električno energijo Julijske Alpe skrivajo ogromno priložnosti za trajnostni razvoj območja v klimatsko letovišče; največjo oviro predstavlja pomanjkanje usposobljenega kadra Po desetih letih obljub bodo v Kopru vendarle dobili karting stezo V Podčetrtku je vse nared za 9. Festival vina in čokolade

V začetku aprila je v Gradcu potekal festival avstrijskega filma Diagonala, ki je kot vedno tudi letos ponudil na ogled novo bero avstrijskih filmov vseh žanrov in dolžin, pa tudi nekaj retrospektivnih sekcij. Avstrijski igrani film se lahko ponaša z avtorji in avtoricami, ki sodijo med velika imena filmskega sveta – pomislimo na Michaela Hanekeja, Jessico Hausner, Ulricha Seidla, Veroniko Franz in Severina Fialo. Avstrijci pa imajo tudi več avtorjev dokumentarnega filma, ki uživajo mednarodni sloves… med temi sta Nikolaus Geyrhalter in Ruth Beckermann, ki sta na letošnji Diagonali predstavila svoji novi deli Zaustavitev (Stillstand) in Favoriten. Lahko bi rekli, da filma ponujata dva pogleda na Dunaj – Ruth Beckermann je svoj pogled usmerila v dunajski šolski sistem, Nikolaus Geyrhalter pa je snemal dogajanje na Dunaju v času covida. V tokratni oddaji Razgledi in razmisleki lahko poslušate pogovora z avtorjema, ki ju je posnela Tesa Drev Juh. Bereta Lidija Hartman in Igor Velše, ton in montaža Maks Pust.

Piše Marica Škorjanec Kosterca, bere Lidija Hartman. Avstrijski pisatelj dr. Felix Kucher se je rodil leta 1965 v Celovcu. Študiral je filozofijo, teologijo in klasično filologijo. Poučeval je na več srednjih šolah v Celovcu, zdaj je ravnatelj gimnazije v Beljaku. Naučil se je tudi slovenščine, ki je drugi deželni jezik na Koroškem – njegovi predniki so imeli namreč še pred stotimi leti slovenske korenine. Roman Kamnik iz leta 2018 je posvetil v spomin Jozlu in Francu (Franciscusu) Petku, po pisateljevi izjavi naj bi bila to njegova prastrica – brata njegove babice. Felix Kucher zajema snov iz dveh zgodovinskih virov: družbenega in političnega dogajanja v Evropi, zlasti na Koroškem po zgodovinsko pomembnem plebiscitu leta 1920 in vzniku nemškega nacizma, Hitlerjevega vzpona in osvajalske politike med drugo svetovno vojno do nemškega poraza. Drugi sklop pa sestavljajo ekonomske migracije na Koroškem v obdobju med svetovnima vojnama z življenjsko zgodbo migranta Antona Lipica. Po številnih ovirah se mu končno le uspe umakniti v Argentino, kamor je v desetletjih po prvi svetovni vojni za kruhom odhajalo mnogo Slovencev. Dogajalni čas se vrača do prve svetovne vojne, epilog iz leta 2008 pa govori o nastajanju te knjige, ki poznim potomcem razkriva grozljive zamolčane zločine v nemških koncentracijskih taboriščih Dachau in Mauthausen. Kompozicija romana ni sintetična, pisatelj ne sledi časovnemu poteku življenjskih zgodb literarnih junakov, ampak preskakuje od začetka leta 1947 do 1925, prav tako se menjujejo dogajalni kraji: Roman se začne v Buenos Airesu, ki je osrednje prizorišče Antonove zgodbe, analitično pa si sledijo dogodki v Podgori, Celovcu. Hamburgu, taborišču Mauthausen, Genovi, Bolzanu. Naslov romana Kamnik je privzet po priimku antijunaka, ki se sramuje slovenskega porekla. Je navdušen privrženec nacizma in prevzame priimek Steiner. Ponižen je do trenutne oblasti, vedno skrbi za svoje koristi, hlepi po oblasti, povsod vidi predvsem sebe, tudi poroči se zaradi premoženja. Njegov značaj najbolj prikazujejo zločinska dejanja v taborišču, kjer z nazivom »podvodja skupine« dobi želeno popolno oblast nad brezpravnimi: »Rešpekt. Ponižanje. Podrejanje. To je štelo,« pravi. Ljudje so zanj le predmeti, ki mu lahko služijo. Prva žena je bila hči bogatega industrialca, nemškega Juda, vendar zakon ne izpolni njegovih pričakovanj. Nekdanjega znanca uporabi za pomoč, da se v Berlinu priplazi v SS. Protagonist romana je Anton Lipic, mlajši sin iz revne kmečke družine na Koroškem. Ves čas si prizadeva, da bi si z delom in vztrajnostjo ustvaril boljše življenje. Odloči se, da se bo tako kot mnogi drugi izselil v Argentino, in po številnih ovirah mu tudi uspe. Podrobno so opisane vse postaje njegovega dolgega potovanja, zdravniški pregledi in uradne formalnosti v Hamburgu, od koder je izplula sicer tovorna ladja s potniki iz različnih krajev in držav. Po naporni vožnji in pristanku v Buenos Airesu z drugimi iskalci zaposlitve dan za dnem zaman čaka na delo, zato zagrabi prvo možnost – na veliki kmetiji. A vse garanje je daleč od njegovih načrtov. Po propadu kmetije, ki ji smrtni udarec zada roj kobilic, se Anton s prijateljem postopoma osamosvoji s prodajo svojih izdelkov od vrat do vrat, po vztrajnem delu ustanovi svoje podjetje in v nekaj letih si ustvari tudi družino. Zanimivo je, da sprejema kulturo in jezik svoje nove domovine, pozabiti hoče nemščino, ki so mu jo v šoli vsilili namesto slovenščine. Antonov brat Jozl je ostal v Podgori, v revščini in nemoči se predaja pijači in se zadolžuje. Nekega jutra, ko na pozdrav dveh uniformiranih mladincev Heil Hitler odgovori: »Podelam se na vajinega Hitlerja!« Sledijo aretacija, zapor, delovno taborišče Dachau in končna postaja Mauthausen. Tu se križata življenji rablja Steinerja in njegove žrtve,¬ Jozlna. V tretjem poglavju postane nepomembni kmečki fant iz zakotja Avstrije, takrat že nemškega rajha, tragičen junak. Pisatelj pretresljivo predstavlja najhujše plasti zla v taborišču Mauthausen: Zaplinjevanje in sežiganje trupel. A Kamniku – Steinerju se posreči, da se izogne kazni. Po zvezah se nekdanji nacisti preselijo na varno v Argentino in se srečujejo z rojaki, ki živijo tam že več desetletij. Roman Felixa Kucherja Kamnik je realističen mozaik življenja v prvi polovici 20. stoletja. Pretresljiva in zelo razgibana pripoved zastavlja veliko vprašanj o skoraj pozabljenem času, grozljivih prizorih v koncentracijskem taborišču in življenju posameznikov v stoletju zločinskih ideologij in dveh svetovnih vojn.

V gimnaziji Borg v avstrijski Radgoni, le nekaj metrov od mejne reke Mure, je med 240-imi približno 50 dijakov iz Slovenije. Vpisi Slovencev so bili sprva prej izjema kot pravilo, pred 18 leti pa so začeli načrtno razširjati program vpisovanja, saj so ponudili tudi pouk slovenščine, je za Slovensko tiskovno agencijo povedala profesorica Norma Bale. Kaj pa poučevanje slovenščine za avstrijske dijake? Kažejo zanimanje, zato se je šola zdaj povezala s Pavlovo hišo iz Potrne. Gre za znamenje medkulturnega razumevanja in spoštovanja. Slovenski dijaki so za STA povedali, da po maturi razmišljajo tako o študiju v Sloveniji kot tudi v Avstriji, pri slednjem jim bo koristilo znanje nemščine in pridobljene povezave. Tedensko imajo na voljo tri ure pouka slovenskega jezika, ki je alternativa latinščini in francoščini in materinščino lahko izberejo tudi na maturi.

Minilo je 800 let, odkar je Frančišek Asiški pripravil posebno praznovanje Jezusovega rojstva v Grecciu v Italiji s postavitvijo jaslic. Tudi marsikje po Sloveniji se po domovih in cerkvah postavljajo jaslice. Zgodovina sicer pripoveduje, da jih niso postavljali le ob božiču. So pa bile jaslice v preteklosti večkrat v nemilosti. Avstrijski cesar Jožef Drugi jih je na primer prepovedal. Umetnica Ana Korenč jaslice iz gline oblikuje že skoraj trideset let. Predstavljala se je na številnih razstavah v Ljubljani, tam je dobila prva priznanja, nato pa še v Veroni, Parizu in nekaterih drugih evropskih mestih. Njene glinene jaslice so na ogled tudi v Muzeju rojstva v Betlehemu.

V Vatikanu se je osrednja slovesnost božičnega večera že zaključila, medtem pa je v številnih slovenskih cerkvah vse nared za polnočno obredje. Premier Robert Golob je ob poslanici državljanom spomnil na izkazano solidarnost po avgustovskih ujmah in državljanom zaželel, da bi tudi v prihodnje ostali povezani. Druge teme: - V Betlehemu odpovedana praznovanja, v Gazi tudi danes stotine ubitih - Avstrijski policisti zaradi suma terorizma pridržali štiri osebe - Teden dni po srbskih volitvah protesti v prestolnici.

Slovenski kolesarski šampion Primož Roglič je v dramatičnem zaključku današnje vožnje na čas na Svetih Višarjah dosegel veličastno zmago in s tem prevzel vodstvo pred zadnjo etapo kolesarske dirke po Italiji, ki se bo jutri končala v italijanski prestolnici. Po tako imenovani paradi šampionov bo po treh zmagah na španski Vuelti jutri slavil prvo zmago na Giru. V Radijskem dnevniku tudi: - Ukrajinska vojska naj bi imela dovolj tujega orožja za začetek protiofenzive - Avstrijski model zdravstvene reforme: domače lekarne osebnih zdravnikov - Francoze deli zakon, ki onemogoča krajše polete, če je možno pot opraviti z vlakom

Svet je umetnina, toda kdo in kakšen je njen umetnik, Bog? Kdo je Bog v svetu moderne znanosti in moralnega relativizma, ko človeški genom dekodiramo, človeško komunikacijo pa kodiramo? Kako naj logični Zemljan 21. stoletja verjame v dobrega Boga, ko pa je v 19. stoletju umrla vera v Boga; kar je filozof Nietzsche označil kot smrt Boga, v 20. stoletju pa je umrla tudi vera v človeka, kar so označili Auschwitz, Jasenovac, Hirošima, Bleiburg, Goli otok, sibirski gulagi, Srebrenica, ruandski genocid ... Kako to, da Bog dovoli, da prevratniki in sprevrženi zmikavti na njegov prestol ustoličujejo bogove nacije, rase, revolucije, tržišča, profita, kultov in grotesknih duhovnih alternativ? Kateremu sodobnemu Herkulu bo uspelo izkopati truplo rajnega Boga? Doklej bo hripav človeški zbor pel elegijo o Bogu? Kako to, da si upajo le redki posamezniki zapustiti norčavo kletko cerkvenih vragolij dvolične demagogije? Zakaj kristjani prednjačimo s hvaljenjem ljubezni, hkrati pa človeku oznanjamo: »Ljubim te, ampak šel boš v pekel!« Čigava komercialna veroizpoved naj obvelja znotraj različnih ideologij, upoštevaje, da je bilo nekoč odločilno, da je bil v javnem prostoru križ, danes pa mora biti v njem izjemno hiter internet. Zakaj je postal Bog, ki smo ga dali na žerjavico, prezrt, zaničevan, priskuten in odvraten, cerkve pa grobnice Boga? Ne velja več, da naivno ljubimo vse, kar nam daje Bog, vključujoč tudi trpljenje. Čedalje manj je predanih vernikov, ki bi molili: »Gospod, če si ti z nami v trpljenju, potem nam daj, da vedno trpimo, da boš vedno z nami.« Malokdo krepostno vztraja v trpljenju tudi takrat, ko namesto nežne in ljubeče Božje Očetove roke čuti samo trd in grčast les križa. Ali je res, da je Bog filozofska črna luknja, točka, na kateri razum odpove, kot je zapisal Kedar Joshi (r. 1979), indijski filozof. Ali pa velja, da je dokončna filozofija prav ontologija o Bogu. Avstrijski filozof in logik Ludwig Wittgenstein (1889–1951) je pravilno trdil, da se rešitev zagonetk življenja v prostoru in času nahaja zunaj prostora in časa. To velja tudi za najtežja vprašanja glede obstoja zla, pri čemer človek s kljubovanjem, bodisi z zanikovanjem ali preklinjanjem Boga, priznava Božjo transcendenco in svoje vrojeno verovanje.

Germani so bili za Rimljane eni od barbarov, a hkrati tudi najsijajnejša in najtrajnejša stvaritev političnega ter vojaškega ustroja Rimskega cesarstva. Preplet med cesarstvom in germanskimi ljudstvi zunaj rimskih meja – npr. rimski zgodovinar Tacit jih v delu Germanija opisuje več kot štirideset – je zapleten tudi z današnjega vidika. Avstrijski zgodovinar Herwig Wolfram (1934), ki v delu Rimsko cesarstvo in njegovi Germani (Studia humanitatis in Založba ZRC SAZU, 2022) temeljito raziskuje ta odnos, zapiše, da Rimsko cesarstvo izumi svoje Germane. S tem misli, da germanska ljudstva tega pojma niso poznala in da si je cesarstvo samo ustvarilo sliko o njih, saj so o njih poročali samo antični avtorji. Več o tem pa s prevajalcem omenjenega dela in zgodovinarjem doc. dr. Milanom Lovenjakom z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. FOTO: Wikipedija; prikaz bitke pri Mrzli reki na Valvasorjevem bakrorezu.

Jaslice Anke Trpin v Vatikanu.Odprtje razstave jaslic v Veržeju.Avstrijski škofje na obisku ad-limina v Rimu.Srečanje izrednih delivcev obhajila v Stični.

Avstrijski film Korzet, ki prinaša nov pogled na življenje avstrijske cesarice Elizabete, širše znane kot Sisi, odpira 33. ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe v 33. izvedbi. Po dveh pandemičnih letih se festival v celoti vrača pred občinstvo, nekaj filmov pa bo mogoče videti tudi v spletnem sistemu videa na daljavo. Nato se vprašamo – kako lahko na večnega Jožeta Plečnika pogledamo drugače? Odgovore išče razstava Sicer sem samo gospodinja, ampak ne vem … Pozornost namenjamo tudi Anji Naglič, letošnji prejemnici Jermanove nagrade za prevode družboslovnih in humanističnih besedil ter opozorilom predstavnikov društev, ki združujejo ustvarjalce v kulturi. Ti so namreč včeraj opozorili na po njihovem mnenju sporno delovanje državne volilne komisije.

Predsednik vlade Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič bosta v državnem zboru predstavila ekonomske usmeritve za prihodnji dve leti. Prihodnje leto bo zahtevno zaradi energetske krize, ki se kaže predvsem v umiritvi gospodarske rasti z letošnjih 5-ih odstotkov, na dober odstotek prihodnje leto. Vlada načrtuje 3,3 milijarde primanjkljaja, proračunski izdatki naj bi dosegli vrtoglavih 17 milijard evrov. V oddaji še: - Avstrijski predsednik ostaja Alexander van der Bellen - Putin po eksploziji na krimskem mostu Ukrajino obtožil terorizma - Radio Slovenija zaganja Avdiofestival

V Avstriji so za predsednika države znova izvolili Alexandra van der Bellna, ki je po delnih uradnih izidih prejel približno 55 odstotkov glasov. Njegov najuspešnejši protikandidat Walter Rosenkranz iz vrst svobodnjakov mu je že čestital za zmago. Druge teme oddaje: - Ruski predsednik Putin za eksplozijo na krimskem mostu obtožil Ukrajino - Vodo v Spodnji Savinjski dolini bo zaradi norovirusa treba še prekuhavati - Na 54-ti Barkovljanki zmagala ameriška jadrnica Deep Blue

Po zmagi proti Litvi in Madžarski slovenski košarkarji na evropskem prvenstvu v Kölnu lovijo novo zmago. Nasproti jim tokrat stoji Bosna in Hercegovina, ki se podobno kot naša izbrana vrsta ponaša z izjemnim vzdušjem v ekipi. Slovenski navijači upajo, da bo tehtnico v našo korist vnovič prevesil Luka Dončić, ki je tudi v Nemčiji velika zvezda. Druge teme: - Pri Novem mestu s strelnim orožjem ubit 22-letnik, v Mariboru se borijo za življenje z nožem iznakaženega dekleta - Nemška vlada v boj proti draginji s 65 milijard evrov vrednim svežnjem - Avstrijski otroci novo šolsko leto začenjajo brez covidnih omejitev

Napovedi za cene električne energije v prihodnje niso obetavne ne za gospodarstvo ne za gospodinjstva. Po napovedi prvega moža Elesa Aleksandra Mervarja bi se lahko prehodno zvišale tudi za trikrat. Kot je dejal, je vse odvisno od vladnih predlogov za umiritev energetske draginje. Druge teme: - Skupina aktivnih državljanov na vlado naslovila pismo glede politike do Ukrajine. Opozarjajo, da bo mir mogoče doseči le z odločno podporo ukrajinski obrambi. - Avstrijski zunanji minister Schallenberg po obisku Zahodnega Balkana pričakuje, da se bo dialog med Beogradom in Prištino končal s priznanjem Kosova - Danes ustanovljena Zveza pacientov si bo prizadevala za skrajšanje čakalnih vrst, večjo kakovost zdravstvenih storitev in boljšo varnost pacientov

Avstrijski pisatelj Joseph Roth v romanu Radetzkyjeva koračnica zarisuje portret treh generacij družine Trotta na ozadju razpada avstro-ogrske monarhije, ki jo že v času pred prvo svetovno vojno pretresajo vedno močnejša nacionalna in socialna gibanja, s smrtjo dolgoletnega cesarja Franca Jožefa in koncem prve svetovne vojne pa dokončno izgine z evropskega zemljevida. Čeprav se roman odvija na pragu gromozanskih zgodovinskih premikov, pa Rothovi junaki – armadni častniki in državni uradniki slovenskega rodu – niso kakšni napredni akterji prihajajočih sprememb, ampak nasprotno, ljudje časa, ki – skupaj z razpadom avstrijskega cesarstva – dokončno izginja. Roman Radetzkyjeva koračnica, ki je v originalu izšel leta 1932, se tako bere kot sicer zgodovinsko točen, ampak hkrati nostalgičen literarni spomenik nepovratno izginjajočemu svetu večnacionalne monarhije in seveda ljudem, ki se od tega sveta niso niti mogli niti hoteli posloviti. O Josephu Rothu in njegovem verjetno najbolj znamenitem delu, ki je v prevodu Mire Miladinović Zalaznik po skoraj 40 letih znova izšlo pri založbi Beletrina, smo za tokratno Sobotno branje govorili s profesorjem na mariborski Filozofski fakulteti, zgodovinarjem dr. Anderjem Rahtenom, ki je nedavni izdaji pripisal tudi spremno besedo. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Ukrajina se pripravlja na obsežno rusko ofenzivo na vzhodu države. Avstrijski kancler Karl Nehammer se bo kot prvi evropski voditelj od začetka ofenzive v Moskvi danes srečal z ruskim predsednikom Putinom. Odprl naj bi tudi vprašanje vojnih zločinov. V Franciji sta se na včerajšnjih predsedniških volitvah v drugi krog uvrstila dozdajšnji predsednik Emmanuel Macron in skrajna desničarka Marine Le Pen. Macron je dobil nekaj več kot 27 odstotkov glasov, Le Penova pa nekaj več kot 23 odstotkov.

Medtem ko Rusija napoveduje stopnjevanje napadov na vzhodu Ukrajine, bo Moskvo obiskal prvi evropski voditelj po začetku ruske invazije. Avstrijski kancler Karl Nehamer se k ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu odpravlja z jasnim humanitarnim in političnim sporočilom. Putinu je treba iz oči v oči povedati, kakšna je realnost in da je moralni poraženec te vojne, je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov Unije v Luxembourg povedal avstrijski minister Aleksander Schallenberg. Ostale teme: - Macron in Le Penova z majhno razliko pričakovano v drugem krogu za predsedniški mandat v Franciji - Se nam zaradi boljših epidemioloških razmer ta teden obeta odprava mask? - Učenci višjih razredov ljubljanske Osnovne šole Miška Kranjca se bodo šolali od doma do inšpekcijskih ugotovitev

Dobava plina iz Rusije in višanje cen energentov skrbi tudi avstrijsko gospodarstvo. Vlada si prizadeva za neodvisnost Evrope od ruskega plina, nafte in zalog premoga. V Avstriji okoli 70 odstotkov električne energije proizvedejo iz obnovljivih virov energije, kot so vetrna energija, biomasa in sončna energija, preostanek pa iz fosilnih goriv. Avstrijski parlament je nedavno sprejel zakon za t.i. zeleni prehod, ki bo omogočil, da bo Avstrija do leta 2030 za prehod na 100 odstotno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov namenila milijardo evrov. Avstrijci tako še naprej nasprotujejo gradnji jedrskih elektrarn.

Avstrijski parlament je sinoči uzakonil obvezno cepljenje proti covidu za vse polnoletne. Tiste, ki bodo cepljenje zavračali, bo od sredine marca lahko doletela globa do 3 tisoč 600 evrov. Drugi poudarki oddaje: - Neobvezno izdajanje papirnatih računov ima prednosti, pa tudi slabosti - Srbska vlada je pred volitvami popustila pritisku protestnikov, rudnika litija ne bo - V Trstu se začenja mednarodni filmski festival; tokrat se poklanja ženski ustvarjalnosti - V Kitzbuehlu danes znameniti smuk

»Čim bolj naravno in neposredno pa brez pretirane montaže!« To so vodila avstrijskega snemalca in direktorja fotografije Petra Zeitlingerja. Rodil se je leta 1960 v Pragi , študiral je na dunajski filmski akademiji. Zaslovel je, ko je sodeloval z znanimi režiserji - predvsem z Ulrichom Seidlom in Wernerjem Herzogom. Konec oktobra je dobil nagrado festivala »Poklon viziji«. Takrat si je ob ljubljanski in goriški predstavitvi svojih filmov vzel čas za pogovor s Tomažem Gerdenom.

Nek vpliven diplomat je nekoč dejal, da je zgolj ena zadeva slajša od seksa - to je oblast. Politiki se je držijo kot odvisniki. Pa vendar pridejo trenutki, ko morajo s političnega prizorišča. Avstrijski kancler je odstopil zaradi obtožb o nečednih poslih in zavajanju. Češki premier je izgubil zaupanje volivcev. S tem pa med drugim tudi slovenski premier izgublja zaveznike na ravni osebnih in političnih povezav. V Rusiji je oblast nekaterih dosmrtna, v Kremlju pa med drugim zavračajo aktualne obtožbe, da energente izkoriščajo kot orožje in poudarjajo, da so to zgolj politično motivirane govorice Zahoda.

Danes je odjeknila vest, da je energetska draginja, ki je zajela nekatere države, že pred vrati naše države. Petrol bo z decembrom elektriko podražil za skoraj tretjino. Socialno šibki imajo možnost zamenjave oken in kurilnih naprav ter izolacije fasad, kar zniža zneske na položnicah. Rešitev za obvarovanje potrošnikov pred podražitvami pa je po mnenju naše vlade tudi jedrska energija. Preostali poudarki oddaje: - Avstrijski opoziciji v parlamentu ni uspelo z nezaupnico vladi - Evropska zdravstvena unija naj bi zajemala tudi povečanje proizvodnih zmogljivosti za izdelavo zdravil - Kolesarska steza v Zasavju bo nosila Rogličevo ime

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je sinoči odstopil s položaja in za svojega naslednika na čelu vlade predlagal zdajšnjega zunanjega ministra Alexandra Schallenberga. Zeleni so pozdravili odločitev Kurza in napovedali nadaljnje sodelovanje v koaliciji. V oddaji tudi o tem: - Kot kaže, se poslavlja tudi češki premier Babiš - Slovenci zaradi slabega duševnega zdravja na leto izgubimo 4 odstotke BDP - Slovenska jadrnica bo danes branila zmago na Barcolani - Tadej Pogačar z osvojeno Lombardijo ob bok Coppiju, Merckxu in Hinaultu

Avstrijski pisatelj in od predlani tudi prejemnik Nobelove nagrade za književnost, Peter Handke, že dobrega četrt stoletja razburja svetovno javnost s hudo spornimi, celo sramotnimi stališči o razpadu Jugoslavije in pokolu v Srebrenici. Tako najbrž ni presenetljivo, če so številni bralke in bralci pozabili, da je Handke vendarle eden največjih sodobnih mojstrov nemškega jezika. Prav tako pa se zdi, da so pozabili, da v njegovem opusu najdemo tudi številna dela, ki nočejo biti poudarjeno družbeno-kritična ali angažirana, temveč so, ravno nasprotno, izrazito osebne, izpovedne, samo-preiskujoče, celo samo-obtožujoče narave. Med taka gotovo lahko prištejemo roman Moje leto v Nikogaršnjem zalivu, ki ga je za založbo Beletrina pred nedavnim prevedla dr. Amalija Maček. Tu namreč Handke piše o navzven sicer mirnem, malodane spokojnem, navznoter pa vendarle precej burnem letu, ki ga njegov literarni junak, Gregor Keuschnig, na moč podoben avtorju samemu, preživi v Franciji, v enem izmed predmestij Pariza. Handkejev junak tako pozorno opazuje naravo; zavzeto bere pisma, ki mu jih pošiljajo prijatelji z vsega sveta; poglobljeno razmišlja o literaturi, naravi pisanja in težavnosti naloge napisati ep; vrta vase, secira svoj značaj in išče razloge, zaradi katerih so se mu številna izmed najtesnejših razmerij, predvsem tistih družinskih, razletela na koščke. In kako se vse te teme navsezadnje povežejo v eno samo, sklenjeno, organsko celoto? – Odgovor smo v pogovoru z Amalijo Maček iskali v tokratnem Sobotnem branju, ki ga je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Valentin Inzko končuje 12-letni mandat visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovíni. Avstrijski diplomat poudarja, da bi Evropska unija v regiji lahko naredila več: "Če je nekaj predaleč, je to bolj fatamorgana kot perspektiva." Govoril je tudi o nevarnem odpiranju Pandorine skrinjice, spreminjanju mej in o tem, česa bi se lahko naučili od Tirolske.

Tako kot imamo pri nas Festival slovenskega filma imajo tudi naši severni sosedi svoj pregledni in tekmovalni festival, na katerem vsako leto prikažejo najnovejšo domačo filmsko produkcijo. Imenuje se Diagonala in – podobno kot v Sloveniji – prav tako ne poteka v prestolnici, ampak v Gradcu. Diagonala, festival avstrijskega filma, se odpira nocoj se s projekcijo igranega filma Fuchs im Bau oziroma Lisica v brlogu režiserja Ármana T. Riahija, ki je dramo postavil v dunajski zapor za mladostnike. V oddaji pa bomo predstavili tudi letošnje Levstikove nagrajence – za življenjsko delo nagrado prejmeta pesnik in pisatelj Andrej Rozman Roza in ilustratorka Alenka Sottler. Foto: Letošnji prejemniki Levstikove nagrade: Andrej Rozman Roza, Alenka Sottler, Ana Zavadlav in Blaž Lukan, vir: Žiga Bratoš

V skladu z vladnim sproščanjem epidemičnih ukrepov se lahko jutri odprejo nastanitvene dejavnosti v objektih, ki imajo do 30 sob, vendar številni ponudniki turističnih zmogljivosti ne bodo odprli, saj pravijo, da se jim zaradi strogih pogojev to ne izplača ali pa za odprtje potrebujejo še nekaj časa. V oddaji tudi: - Število novih okužb je rahlo upadlo, še naprej pa ostaja velik pritisk na bolnišnice. Podrobneje po teh poudarkih odddaje. - Avstrijski kancler Kurz poudarja, da je država v sklepnem boju pri epidemiji - Vedno večje možnosti za vrnitev Washingtona k iranskemu jedrskemu sporazumu - Poslovila se je gledališka igralka in radijska voditeljica Ljerka Belak

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačnoNe najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačnoIzmed petih trditev izberi tisto, ki je izmišljena. 1. Češki Slavček Karl Gott je glas naslovne pesmi risanke Čebelica Maja v nemščini. Na isto melodijo je leta 1996 posnel tudi takratno himno nogometnega kluba Borussia Dortmund z naslovom Schwarzgelb – Wie Biene Maja (Črnorumeni – kot Čebelica Maja). Trditev je resnična   2. Čebela v svojem celotnem življenju pridela le za približno 12 žličk medu. Trditev je izmišljena   3. Čebel v Severni Ameriki ni bilo, pripeljali so jih šele evropski priseljenci. Avtohtoni prebivalci Severne Amerike so jim zato rekli »muhe belih ljudi oz. belske muhe«. Trditev je resnična   4. Če čebela pijana prileti v panj, jo tam čaka težka kazen. Če se ne umakne, jo ostale napadejo, včasih ji odgriznejo noge ali jo celo ubijejo. Trditev je resnična   5. Avstrijski etolog Karl von Fisch je Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo dobil za odkritje t. i. zibajočega plesa, s katerim čebele komunicirajo, kako daleč in v kateri smeri je dober nektar. Trditev je resnična

Ta teden sta v ospredju dve temi – evropske volitve in avstrijski korupcijski škandal.