Podcasts about novi zelandiji

Kia Ora! Pristali smo na Novi Zelandiji, deželi osupljivih naravnih lepot in bogate kulture.

Tekmovalni spored dirke po Franciji prinaša prvo posamično vožnjo na čas, ki bo podrobneje razkrila pripravljenost najboljših v skupni razvrstitvi, v kateri vodi Tadej Pogačar. Na olimpijskem kvalifikacijskem turnirju v košarki je Slovenija proti Novi Zelandiji v Pireju končala skupinski del tekmovanja in si priigrala polfinale proti Grčiji. Večer pa prinaša še prvi četrtfinalni tekmi evropskega nogometnega prvenstva. Ples najboljše osmerice bosta v Stuttgartu začeli Španija in gostiteljica Nemčija.

Gost oddaje je ekonomist dr.Matevž Rašković, katerega razmišljanje je precej zunaj običajnih okvirjev, ki smo jih vajeni pri ekonomistih. Prepričan je, da bi morali sociologom najti mesto na področjih, ki jih zdaj obvladujejo ekonomisti, saj bomo po njegovem le tako lahko reševali naše skupne težave. Trenutno poučuje na Univerzi v Aucklandu na Novi Zelandiji, zanima ga ekonomika pripadnosti in je zelo kritičen do bančno-finančnega sistema ter do načina spopadanja z inflacijo, češ da je zastarel. Na Novi Zelandiji, pravi, se je veliko naučil od tamkajšnjih staroselcev, predvsem glede sistema vrednot in pogleda na svet ter odnosa do okolja. Kot pravi, včasih napredujemo tudi z odštevanjem in s kakšnim korakom nazaj. V tokratni oddaji bomo pogledali tudi med Slovence v Srbiji, ki živijo v bližini meje z Romunijo, ter v Slovensko planinsko društvo na Predarlskem.

Predstavljamo zgodbo doktoranta na ameriškem Harvardu Naceta Zavrla, ki se ukvarja z zgodovino filma in filmsko teorijo, pogovarjamo se z Aleksandro Verbošt, ki štiri leta biva na Novi Zelandiji, kjer je zaposlena v šoli za otroke s posebnimi potrebami, poučuje pa tudi slovenščino. Ustavljamo se na severu Evrope in se s predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzem Macuhom oziramo k delovnim načrtom ob začetku leta v tamkajšnji slovenski skupnosti, pregledali pa smo tudi utrip v minulem letu. Seznanjamo pa vas tudi z nagradnim natečajem Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska in podiplomska dela s področja izseljenstva in zamejstva.

Staro leto se počasi poslavlja, v novo so prvi vstopili prebivalci tihomorskega otočja Kiribati, leto 2024 so že pozdravili tudi na Novi Zelandiji in v Avstraliji. Tradicionalni ognjemet v Sydneyju si je v živo ogledala množica ljudi, organizatorji so v 12-minutni svetlobni predstavi porabili osem ton in pol pirotehničnih izdelkov. Drugi poudarki: - Otroško silvestrovanje v Celju in Ljubljani popestril prihod Dedka Mraza. - Ob višjih cenah hrane skrbi morebiten upad ponudbe slovenskih pridelovalcev. - Palestinci v Gazi si v novem letu želijo le konca vojne.

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat najbolj nenavadna dejstva o potresih. Izmed spodnjih trditev poiščite tisto, ki ne drži. 1. Potres, ki naj bi povzročil izumrtje dinozavrov, je imel neverjetno teoretično izračunano magnitudo 13. Trditev je resnična 2. Več kot pol (od skoraj 200) žrtev potresa v Christchurchu na Novi Zelandiji (2011) se je zgodilo v stavbi televizije CTV. Izkazalo se je, da je novozelandski gradbeni nadzornik te stavbe ukradel identiteto nekega strokovnjaka iz Velike Britanije. Trditev je resnična 3. Po najhujšem potresu na svetu v zadnjih 100 letih, v Čilu leta 1960, sta dva moška bogovom darovala petletnega dečka. Med sojenjem se je izkazalo, da sta otroke darovala že ob dveh večjih potresih v Čilu pred tem. Trditev je izmišljena 4. Bazen Univerze v Arizoni se je ob potresu v 2 tisoč kilometrov oddaljenem Michoacanu (Mehika) zaradi tresenja izpraznil. Trditev je resnična 5. Parkfield je mestece v Kaliforniji. Znano je po mostu, katerega skrajna konca stojita na dveh različnih tektonskih ploščah, pacifiški in severnoameriški. Trditev je resnična

Italijan Mauro Raunich bo novi sogovornik v oddaji Drugi pogled. Kot že samo ime pove, je povezan s slovenskim svetom. Rojen je v Milanu, a njegovi predniki izvirajo iz Istre. Zaradi pogostih menjav oblasti na prehodu v 20. stoletje ne ve, ali so iz hrvaškega ali iz slovenskega dela. V svojem življenju se je veliko selil – živel na Cipru, v Združenih državah, na Novi Zelandiji, Hrvaškem. Slovenija je njegov dom že poldrugo desetletje in pravi, da bo to tudi ostala. »Govorim kot otrok,« reče, ko ga poprosimo, da bi se pogovarjali v slovenščini, v kateri boste slišali večino oddaje. Kdaj pa kdaj je kakšno besedo za lažje izražanje poiskal tudi v angleščini in tam si bomo pomagali s prevodom, ki ga je prebral Igor Velše. To je Drugi pogled Maura Raunicha.

V oddaji Nočni obisk bomo tokrat spoznali par, ki je obkrožil svetovna morja in videl kraje, ki jih brez svoje sanjske službe najbrž nikoli ne bi imel priložnosti videti. Delala sta za najpremožnejše osebe na svetu, med drugim za lastnika glasbene platforme Spotify in obiskala znamenite obmorske kraje, prestižne marine in uživala mir in naravo v nepozabnih zalivih Karibskega morja … tam se je zanju zgodilo nekaj zares velikega. Kakšno je življenje v družbi jet seta na razkošnih 65-metrskih jahtah, kjer standard presega ves luksuz svetovnih elitnih vil in se ne konča pri le sedmih zvezdicah? Mojca in Lumir Berka nam bosta o svoji zavidanja vredni službi na jahtah, kjer sta delala kot stevardesa in mornar, doživeto risala prizore dolgo v decembrsko noč. In kot boste lahko slišali, jima je bila namenjeno, da sta skupaj. Spoznala sta se pred dolgimi leti na Novi Zelandiji, zaljubila, morala ločiti, a ne za dolgo.

Tokratni gost je Matej Mali, ki se je februarja 2020 po diplomi iz lesarstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani skupaj s partnerko odpravil na potovanje po Novi Zelandiji. Strastna ljubitelja surfanja sta več mesecev preživela na avanturah po priobalnih pasovih države na sledi za naslednjim "velikim" valom, večinoma spala v svojem kombiju in opravljala razna priložnostna dela. V času prvih večjih valov okužb s Covidom 19 še nista slutila, da bo epidemija takrat še novega koronavirusa postala globalen problem. Potem ko sta bila za sedem tednov prisiljena stanovati pri neki slovenski družini, ki jima je prijazno odstopila prostor za bivanje v času strogega zaprtja, s katerim je želela novozelandska vlada popolnoma izničiti število okužb, pa sta morala začeti razmišljati o zakonitih možnostih za podaljšanje svojega obiska Nove Zelandije. Matej pravi, da novozelandski gozdovi v primerjavi s slovenskimi vlivajo več strahospoštovanja, čeprav ni tip človeka, ki bi se bal avantur. Ker je veliko gozdov, ampak to je tropski gozd, se je veliko lažje izgubiti. Vse te poti po naravi so lepo urejene in ne upaš si kar zabresti nekam drugam v gozd. Zelo lahko se je izgubiti tukaj. Matej Mali

Tokratna gostja Nočnega obiska bo dr. Julija Sardelić, ki zadnjih nekaj let z družino živi na Novi Zelandiji in dela kot docentka na Univerzi Viktorija v Wellingtonu. Sedaj, ko se je po skoraj treh letih vrnila za nekaj dni vrnila nazaj v Slovenijo smo jo povabili pred mikrfonom v studiu v Lendavi. Spregovorili smo tudi o tem, kako je razmere v domovini v času pandemije spremljala z drugega konca sveta ter kako so pandemijo doživljajo na Novi Zelandiji. Povod za pogovor je bilo njeno zadnje akademsko znanstveno delo Robovi državljanstva: romske manjšine v Evropi in državljanska marginalizacija, ki prinaša nove vidike, izzive in težave tistih, ki v očeh sistema ne obstajajo. Nova knjiga pa ponuja tudi rešitve kako to spremeniti. Z dr. Julijo Sardelić se je pred nekaj dnevi pogovarjal Sandi Horvat.

V epizodi 80 je bila moja gostja dr. Nina Krajnik, ustanoviteljica, predsednica SDLP ( Slovensko društvo za lacanovsko psihoanalizo), glavna in odgovorna urednica revije Objekt želje in knjižne zbirke Juno. Študirala je na priznanih fakultetah v Parizu in Španiji. Leta 2015 je bila raziskovalka na Joyceovi Fondaciji v Zürichu, del akademskih raziskav pa opravila tudi v Avstraliji in Novi Zelandiji. Psihoanalitično prakso opravlja v Sloveniji in v Beogradu. Dotakneva se tematik, kot so: Psihoanaliza in njen cilj Lacanovska psihoanaliza Toksikomanija in melanholija Freud in njegovi pogledi Carl Jung Izzivi človeštva, rešitve in diskurzi kolektivnega S čim se sodobni človek najbolj uničuje Sreča in užitek Odločanje in odgovornost telesa, počutje Samomor in samodestruktivnost Upanje Viktor Frankl, travma in doživljanje Svobodna volja in odgovornost, fašizem in nezavedno Notranji konflikt, pedofilija, travmatizem Kontrola in zaznava realnosti Kaj je tisto, o čemer, ne moreš nikakor dvomiti ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

V uredništvu Cosmopolitan Slovenija smo zate pripravili novo serijo »Cosmo kariera« podkasta. Pod pokroviteljstvom UniCredit Slovenija ti bomo v naslednjih epizodah predstavili novodobne poklice in te vzpodbudili, da tudi sama odkrivaš področja, na katerih boš mogoče ravno ti nekoč prestavljala meje. V peti, zadnji epizodi #CosmoKariera podkasta gostimo Žana Dapčeviča, ekonomista in direktorja višje strokovne šole Academia. Žan je med študijem v Singapurju in na Novi Zelandiji prejel več nagrad, leta 2021 pa se je zaradi perspektivnosti uvrstil na Forbesov seznam "30 under 30". Žan ti v podkastu predaja pogled na izobraževanje in življenje v tujini. Žan v pogovoru spregovori o uspehu in priznava, da so včasih ravno napake tiste, ki nas usmerijo na pot do uspeha. V podkastu lahko iz prve roke izveš, katere osebnostne lastnosti so tiste, ki so delodajalcu, ki išče kader, zares pomembne. V podkastu gost razmišlja še o tem, kako najti in unovčiti svoj potencial in kako pomembne so na karierni poti tudi izkušnje, ki te jih nauči življenje samo. Preveri, kaj nam je še zaupal v pogovoru. Najdete nas tudi na: SPLETNA STRAN https://cosmopolitan.metropolitan.si/podcast/ INSTAGRAM https://www.instagram.com/cosmopolitansi/ FACEBOOK https://www.facebook.com/CosmopolitanSlovenija/ TWITTER https://twitter.com/cosmopolitansi Pišite nam na: cosmopolitan@adriamedia.si GLASBA: https://www.youtube.com/ --- Send in a voice message: https://anchor.fm/cosmo-podcast/message

Na nočni obisk smo povabili Asyo Širovnik Moškon, ki ima univerzitetno izobrazbo na področju svetovne literature. Je avtorica knjige Kdo ustvarja mojo realnost? Potovali bomo po Nizozemskem, Španiji, Italiji, Grčiji, Parizu, Bostonu, San Franciscu, Hong Kongu, Maleziji, Novi Zelandiji in v mašo notranjost. V življenju se je selila več kot 30 krat, zamenjala 12 držav in govori 7 jezikov. Pridružite se nam na zanimivem radijskem nočnem potovanju, na katero se bo z gostjo odpravil Robert Zajšek.

Delniški indeksi, ki zajemajo tečaje največjih kitajskih podjetij so letos upadli za več 10-odstotkov, zato se marsikateri vlagatelj sprašuje, ali je zdaj pravi čas, da poveča izpostavljenost do kitajskega delniškega trga? O aktualnem dogajanju na Kitajskem in tveganjih, ki smo na tem trgu izpostavljeni kot vlagatelji, smo se pogovarjali z Matevžem Raškovićem, ki je odličen poznavalec življenja na Kitajskem. Med drugim je tudi gostujoči predavatelji na Kitajski Zehijang šoli za management. Slovenskemu ministru za gospodarstvo je svetoval glede gospodarskega povezovanja Slovenije in Kitajske, je tudi član 16+1 China CEE Think Tank na kitajski akademiji za družbene vede, prav tako pa tudi na Inštitutu v Budimpešti. Matevž od leta 2018 živi in dela na Novi Zelandiji na Univerzi Victoria v Wellingtonu. Tam je zaposlen kot direktor MBA študija. V tokratni epizodi boste slišali: - Kitajski državni časopis označil on-line igrice in gaming za "opij za um" in pozval k večjemu nadzoru. Kako se je na to odzvala borza? - Delnice podjetij za zasebno izobraževanje in inštruiranje upadle za 80%. Kaj se dogaja s panogo in zakaj? - Otrok je investicija, družina podjetje, posameznik nepomemben. Politika enega otroka po 36 letih zrahljana, kaj to pomeni - Družbene kreditne točke diktirajo življenje Kitajcev - Socializem in podjetništvo, glorificiranje kitajskih podjetnikov - Kaj je zares v ozadju kitajskih samorogov - Odnos Kitajcev do bogastva, naraščanje števila milijarderjev - NIO vs Tesla - Izginotje Jack Ma-ja, Alibaba in borzni zaplet z Ant Financial - Kako je transportna platforma Didi prevzela posel "kitajskemu" Uberja - Kdo so pidžama investitorji - Brezgotovinska družba + plačevanje z obrazno prepoznavo + odnos so kriptovalut - Peer-to-peer financiranje in zakaj je to na Kitajskem prepovedano - Zanimive panoge za vlaganje in prihodnost kitajskih podjetij   - Kako lahko mali vlagatelji investirajo na kitajski trg _____________________________________________ YOUTUBE: https://www.youtube.com/marjamilic Linkedin: https://www.linkedin.com/company/biznispace Instagram: https://www.instagram.com/money_how_podcast/ TikTok: https://www.tiktok.com/foryou?from=sw  

V deveti epizodi Mljaskalnice sva na pogovor povabili Terezo Poljanič. Avtorico treh kuharskih knjig, ustvarjalko oddaje Zdravo, Tereza, ustanoviteljico izdelkov Tereza's Choice, ki jih najdete na policah v vseh Hofer trgovinah, predvsem pa nadobudno raziskovalko zdrave prehrane. Terezo sva povabili na pogovor brez neke vnaprej določene teme - zanimalo naju je namreč prav vse: zakaj se je podala v vode zdrave prehrane, kako se je njena pot nadaljevala in kam vse jo je ponesla, kako je pristala na Novi Zelandiji, kaj se dogaja s Hoferjem in kaj nam pripravlja v prihodnosti. Pridružete se nam tudi vi na Terezinem kulinaričnem popotovanju! Terezo najdete na https://www.terezaschoice.com/. Nama lahko pišete na mljaskalnica@gmail.com ali pa naju poiščete na Instagramu.  Kuharji, ki jih Tereza spremlja: Dan Hunter, Anna Jones, Martin Nordin.

Pozdravljeni, tokrat bodo naša krila zaokrožila preko celega sveta ... S postanki seveda. Gostja tokratne epizode je Idrijčanka Špela Sedej, ki je zadnje tri leta in pol sama preživela v raziskovanju sveta in s tem tudi same sebe. Obiskala je dobršen del Evrope, Azije, Avstralije, Afrike in Amerike ter nekaj časa živela v Novi Zelandiji in Kanadi. _____ V tem pogovoru boste izvedeli:

Andreja Cavnik je svojo karierno pot pričela v Londonu v svetu nepremičnin, kjer je delala za eno najmočnejših nepremičninskih agencij v UK. Leta 2016 je odprla svoje podjetje, leta 2017 pa se je pridružila ekipi Tony Robbinsa, ki velja za #1 life in business strategista na svetu in se s tem podala v svet Fortune 500 podjetij. Več kot 6 let je preživela v Londonu, 1 leto v Kaliforniji, ZDA, sedaj pa 4 leta na Novi Zelandiji. Ima izjemne izkušnje dela s korporacijami, ki se ukvarjajo z inoviranjem kulture, iskanjem novih poslovnih modelov, transformiranjem mindseta, postavljanja shadow in talent programov. Delala je z velikani kot so Apple, Vodafone, Citigroup, Microsoft ter drugimi Fortune 500 organizacijami. Njena posebnost pa je delo 1 na 1 z različnimi C-level managerji, s katerimi ustvarja in kreira nove razsežnosti. V svoji karieri je imela že preko 350 strank iz več kot 32 držav. V prihajajoči številki HR&M revije je napisala tudi odličen članek z naslovom: “Talenti so naša prihodnosti.” Naj quote: ''Be the tide that raises all boats.'' - John F. Kennedy = ''Bodi kakor plima, ki s sabo dvigne vse ladje.'' Naj knjiga: Jih imam veliko, klasika je od Brene Brown - Power of Vulnerability, trenutno berem The Compound Effect by Darren Hardy, Naj serija: še vedno Friends in pa How I met your mother. The Crown in pa The queen's Gambit bi bili pa bolj moderni, Hobiji: Vsekakor fitness, funkcionalna vadba, tek, yoga, zumba oz ples, hribi; na Novi Zelandiji pa Scuba diving, surfanje in pa vsekakor kampiranje in odkrivanje vseh čudes tega prelepega otoka, Najljubša hrana: Ko sem v tujini, bi moj odgovor na to bil vedno ''mamina polnjena paprika in pire krompir'' :) Ko sem pa v Sloveniji si pa tu in tam zelo rada privoščim kaksno jed s tartufi, Najljubši podjetnik: Tony Robbins in pa Sara Blakely, Naj App: trenunto mi je zelo vsec Calm, na splošno pa Audiable in pa Podcasts, Trije nauki: bi jih najbrž najlepše na kratko povzela kar po nemškem filozofu Immanuel Kantu. V življenju se je vredno boriti za vsaj 3 stvari: 1. Imeti nekaj za početi (bodisi delo, kariera, hobi, nekaj kar nas navdihuje z občutkom koristnosti in kjer lahko izrazamo svojo kreativnost), 2. Imeti nekoga za ljubiti in 3. Imeti nekaj, kar nam vliva upanje za v nov dan. *Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, University of Ljubljana, School of Economics and Business, Slovenia.

Dr. Matevž Rašković is Secretary of the Slovenian Australian Academic Association (SAAA), one of this year's organisers and also host of the 4th annual conference under the theme “The role of place in an increasingly placeless world”. Due to current covid conditions, the conference was held online for the first time and hosted in Wellington, New Zealand on Friday, 20th November. We speak more about the interesting themes presented by this year's speakers and where SAAA are planning the 5th SAAA conference in 2021. - Dr. Matevž Raškovič je tajnik Slovensko-avstralskega akademskega društva in prav tako eden imed organizatorjev in vodja letošnje 4. letne konference pod imenom “Vloga kraja v vedno bolj brezkrajevnem svetu”. Uspešna konferenca je bila včeraj, v petek, 20. novembra, na Novi Zelandiji in preko spleta. Predstavil je letošnje zanimive govornike in teme ter povedal, kje se bo bodo zbrali naslednje leto.

Dr. Matevž Rašković is Secretary of the Slovenian Australian Academic Association (SAAA) who is one of the organisers of this year's 4th annual conference with the theme “The role of place in an increasingly placeless world”. The conference will be hosted by Te Herenga Waka-Victoria University of Wellington, New Zealand on Friday, 20th November. For more information about the conference and to register: http://saaa.si/4th-saaa-conference-2020-wellington/HERE - Dr. Matevž Raškovič je tajnik Slovensko-avstralskega akademskega društva in tudi med organizatorji letošnje četrte letne konference tega društva pod imenom “Vloga kraja v vedno bolj brezkrajevnem svetu”. Konferenca bo potekala v petek, 20. novembra, gostila ga bo Te Herenga Waka Victoria - univerza v Wellingtonu na Novi Zelandiji.Za vse informacije o konferenci in prijave:http://saaa.si/4th-saaa-conference-2020-wellington/ POVEZAVI

V tokratni oddaji smo gostili Marijo Šilec, ki se je pred približno letom z družino preselila na Novo Zelandijo. Petčlanska družina si je novo življenje ustvarila na severu severnega otoka, v mestu z nekaj več kot 50 tisoč prebivalci. Nove Zelandije pred selitvijo niso obiskali, vodilo jih je le močno zaupanje, da je odločitev prava.

New COVID-19 cases have emerged in New Zealand late last week despite the fact that the country's borders have been closed for months. Why did that occur? - Na Novi Zelandiji so se konec prejšnjega tedna pojavili novi primeri koronavirusa, kljub temu, da je država zaprla meje že pred nekaj meseci. Zakaj je temu tako?

Ameriški predsednik Donald Trump naglo zaostruje svojo retoriko in odnose s Kitajsko. Vse glasneje se omenja novo hladno vojno med glavnima velesilama tega trenutka. Tudi bolj nevarni scenariji se ne zdijo povsem izključeni. Obenem je pandemija je jasno izpostavila številne nevarnosti prevelike odvisnosti od kitajskih proizvodnih moči. Vrstijo se pozivi h skrajševanju proizvodnih verig in vračanju proizvodnje na zahod. Smo prišli do konca globalizacije, ko smo jo poznali? V tokratni intelekti bomo preverili nekatere geopolitične in gospodarske silnice, ki jim je pandemija Covid19 prinesla močne pospeške in se vprašali, kje se v tej zgodbi nahaja Evropska unija. V njej so sodelovali dr. Ana Bojinović Fenko, predstojnica katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, ekonomist dr. Matevž Rašković z Univerze Viktorija v Wellingtonu na Novi Zelandiji in sinologinja ter dolgoletna dopisnica časopisne hiše Delo s Kitajske Zorana Baković. Foto:Pixabay

Counsellor and deputy head of mission at the Embassy of the Republic of Slovenia in Canberra Andrej Kralj gives us an update on a current situation. All Slovenians that are currently in Australia, Indonesia, Malaysia or New Zealand and wish to travel to Slovenia, go to www.canberra.veleposlanistvo.si.If you wish to extend your visa, visit www.homeaffairs.gov.au. - Svetovalec in namestnik veleposlanika Andrej Kralj se oglaša z najnovejšimi novicami iz veleposlaništva. Vsi Slovenci in Slovenke, ki se trenutno nahajate v Avstraliji, Indoneziji, Maleziji ali na Novi Zelandiji in bi se radi vrnili v Slovenijo in potrebujete konzularno pomoč, se obrnite na www.canberra.veleposlanistvo.si.Če bi radi podaljšali vizo, se obrnite na www.homeaffairs.gov.au.

Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.

Ker ima Birminghama “poln kufer” polni kovčke in se z vmesnim postankom na Novi Zelandiji vrača v Slovenijo.

Gost oddaje Primorski kraji in ljudje je Američan, ki je povezan tudi s Slovenijo. Arch Davis ima sicer korenine na Novi Zelandiji, a je večji del življenja preživel v Združenih državah Amerike. Tam izdeluje in dizajnira različne čolne. Doslej jih je pripravil skoraj sto. Pred dobrim mesecem dni se je mudil na srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni, kjer je skupaj z dijaki izdeloval nov čoln. Takrat je bil v Sloveniji že petič, a kot pravi, se bo ponovno vrnil. Kako je znani ameriški izdelovalec čolnov sploh povezan s Slovenijo? Armin Sejarić.

V tednu Evrovizije se tudi v Evropi osebno selimo na vzhodni Mediteran – v Izrael. Od tam prihaja Yael Barel Ben David, izraelska doktorska študentka komuniciranja znanosti, popotnica, solidna fotografinja, kot se sama opiše. 34-letna Yael je obiskala že 33 držav, večino po srednji šoli, ko je odslužila vojaški rok, ki je obvezen za vse Izraelce. Odraščala je v kmetijskem naselju mošav, kjer prebivalci praviloma sestavljajo zadrugo s skupnim gospodarskim načrtom. Tega je zapustila, se poročila – na Novi Zelandiji, ker se ne strinja s protokolom rabinata, ki ženski jemlje vse pravice. Zdaj je asistentka na tehnološki univerzi Technion, znanstvenica, po novem tudi mama.

Po študiju fizike v Ljubljani je šest let delala doktorat v Brightonu v Angliji, pred nekaj meseci pa se je kot raziskovalka ugnezdila na Univerzi v Aucklandu. Poleg vesolja jo navdušujeta biotska raznovrstnost “presunljivo lepe” narave na Novi Zelandiji in kulturna pisanost prebivalcev: posebno vesela je številnih azijskih priseljencev, po zaslugi katerih si lahko tako rekoč kadar koli in kjer koli privošči grižljaj svoje najljubše hrane: sušija.

Pomislimo na Hopkinsovega Hanibala Lecterja v filmu Ko jagenjčki obmolknejo. Pomislimo na Ellisovega Patricka Batemana v romanu Ameriški psiho. Pomislimo na človeka z brazgotinami v prvi sezoni televizijske serije Pravi detektiv. Očitno je, da sodobno zahodno kulturo fascinirajo serijski morilci. Zakaj? Zakaj njihova dejanja zmorejo pritegniti našo praviloma razpršeno pozornost in uročiti našo domišljijo? V čem natanko je njihov draž, zaradi česar jih – pa čeprav v nas prebujajo občutke tesnobe, nelagodja in strahu – redno in v velikem številu srečujemo na filmskem platnu in televizijskem ekranu, med platnicami knjig in stripov? – To vprašanje si zdaj že nekaj časa zastavlja antropologinja, soustanoviteljica inštituta Danes je nov dan in asistentka na Katedri za kulturologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede, dr. Eva Vrtačič. Do kakšnih ugotovitev se je navsezadnje dokopala, preverjamo v tokratnih Podobah znanja, ki so bile posnete pred tragičnimi dogodki na Novi Zelandiji. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

V štirih letih, odkar je zapustila Slovenijo, je Dunja Čebular delala v Angliji, na Novi Zelandiji in v Avstraliji - tudi v sirotišnici za kenguruje - potovala pa še po nekaj deset drugih državah. Vprašanj o tem, kdaj se bo ustalila, ne dojema kot nekaj slabega. Enostavno uživa v svojem življenjskem slogu, ki je resda nekoliko drugačen od večinskega. “Meni je to kot ena šola v življenju, ne vem, zakaj bi vsi morali živeti po nekih načelih, ki so nas jih naučili v šoli. Da moramo študirati, da bomo imeli dobro službo, pa potem dobro službo, da bomo lahko kupili hišo, imeli družino …”

Oddaja podcasta BIMpogovori v kateri gostimo Janeza Mikca - govorimo o gradbeništvu ter delu in življenju na Novi Zelandiji, ali se študenti kaj naučijo v času študija, nepremičninskih težavah na Novi Zelandiji, ... Janez tudi ve, kaj pomeni "M" ;-)