Podcasts about sonca

V Zanimivostih nočnega neba smo spregovorili o dveh mrkih: 14. sušca bo skromen Lunin mrk, 29. sušca pa nas bo razveselil še delni Sončev mrk. Ob tem smo odstrnili nekaj zanimivosti o obeh glavnih igralcih v veseloigri Lune in Sonca. Dodali pa smo tudi nekaj informacij o pomladanskem Messierjevem maratonu, ki se bo odvil na Trnovem nad Novo Gorico.

Priložnost, da postavi prvo premiero na začasnem velikem odru ljubljanske Drame, je dobil režiser veteran Paolo Magelli, pred leti redni gost več slovenskih odrov. Z vodstvom so se dogovorili za uprizoritev enega temeljnih del Maksima Gorkega Otroci sonca. Dramo o ruskem meščanstvu v obdobju, ko začenja izgubljati tla pod nogami, je prevedel Borut Kraševec, dramaturginja postavitve je bila Željka Udovičić Pleština. Nekaj vtisov po premieri je strnil Dušan Rogelj.

Maksim Gorki, eden velikanov ruske književnosti, kritik in ustvarjalec ruskega socializma, je bil že večkrat uprizorjen na slovenskih odrih in vendar samo enkrat v SNG Drama, leta 1975. Nocoj bo njegova igra Otroci sonca doživela premiero v novih začasnih prostorih ljubljanske Drame, na Litostrojski 56.. Na Veliki oder jo je postavil italijansko-hrvaški režiser Paolo Magelli.

Piše Miša Gams, bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko. Hoja po oblakih je romaneskni prvenec Mirjam Dular, doktorice astronomije, prevajalke in avtorice literarnih kritik in člankov za poljudnoznanstvene revije pa tudi pesnice, ki je izdala tri pesniške zbirke – Stikanja, Spoznavanje narave in družbe in Lirika – ter zbirko kratke proze Milina pogovora. Pričujoči roman je poleti razveselil bralce in poznavalce staroverstva na Slovenskem. V njem sledimo prvoosebnemu pripovedovalcu Davidu, ki se spominja odraščanja pri dedku v Posočju, saj ga je ta naučil intuitivnega opazovanja narave in njenih pojavov – tako na zemlji kot na nebu. Ko odraste in se vpiše na študij filozofije in farmacije, se njegova želja po raziskovanju krajev svojih prednikov le še razrašča, skupaj z ljubeznijo do žensk, s katerimi gradi pristne odnose. Kljub tragični zgodbi njegove prve partnerke Tatjane, ki v prometni nesreči umre skupaj z njunim še nerojenim otrokom, se čez leta naveže na precej mlajšo Koro, s katero kmalu dobita sina, ki ga poimenujeta Liduk. Vendar mu šele prijateljstvo z Matjažem, ki ga po misterioznem obredu sreča ob Krnskem kamnitem krogu, poda nekatere odgovore na vprašanja, ki v njem dozorijo med branjem knjige Pavla Medveščka Iz nevidne strani neba. Medveščka avtorica v romanu izrecno ne omenja, a se nanj večkrat naveže do te mere, da ne more biti dvoma, da glavni junak črpa svoje ugotovitve iz knjige, ki je pred slabim desetletjem razkrila številne neznanke o staroverstvu v Posočju. Roman nudi veliko iztočnic za pogovore – ne samo o staroverstvu v zahodni Sloveniji, temveč tudi o starodavnih grških kultih kot sta Demetrin in Dionizov, ter primerjav med rituali zgodnjega krščanstva in mitraizma. Glavni junak namreč kot protiutež uradniškemu delu v prostem času raziskuje razne mitreje, ki jih je v Sloveniji kar nekaj, in sestavlja filozofsko-antropološki mozaik tako imenovane prareligije, v katerem imata veliko vlogo narava in Sonce: “Človek ne more obstajati izven narave. Narava – svet, naše Osončje, vesolje – določa naše možnosti. Kar se tiče energije, smo v celoti odvisni od Sonca. Vso energijo, bodisi neposredno toploto bodisi posredno, mislim na fotosintetsko vgrajevanje energije v rastline, v našo hrano, dobivamo s Sonca.” Ko primerja staroversko izročilo s krščanstvom, ugotavlja, da prvo ponuja človeku veliko več svobode, kar se vzgoje otrok in spolnosti tiče, medtem ko so ženske pri obeh ostale nekje v ozadju, saj so imele omejen dostop do sodelovanja pri obredih. Novi prijatelj Matjaž pa Davidu odpre oči, da so se poljedelski kulti od nekdaj bolj opirali na naravo, ki se pri starovercih s Posočja kaže v podobi vseprežemajoče Nikrmane: “Vse skupaj je mnogo bolj povezano in enotno, kot sva mislila! Krščanstvo, mitraizem, pra – in predslovanska verovanja s prikladnimi in za obdelovalca zemlje sprejemljivimi svetišči v naravi – vse to se je prepletlo, se združilo z lokalnimi šegami, nemara tudi z upanjem na boljši in lepši svet in normalno, da so v tradiciji trdih moških fevdalnih oblastnikov v teh skritih hribih sami sestavili svoj verovanjski mikrokozmos, v katerem so raje verjeli v boginjo.” Ko David skozi sinove oči znova odkriva kraje, kjer je odraščal z dedkom, se mu odpira nov pogled na življenjske sopotnice pa tudi na znanost in filozofijo. Vedno bolj ugotavlja, kako je vse v rokah neke višje sile in lastnega nezavednega: “Večino tovrstnih ravnanj smo sicer zavili v sofisticirane postopke, katerim sledimo in verjamemo, da smo boljši in močnejši od narave, predvsem pa, da se odločamo sami, po lastnem premisleku. A v resnici smo le ena od vrst, ne le odvisna od genov in okolja, ampak tudi podrejena nezavednemu.” Pri tem si pomaga s staroverskim konceptom tročana, o katerem z Matjaževo pomočjo ugotavlja, da ne gre zgolj za arhetip, ki pooseblja preplet treh svetov – podzemeljskega, zemeljskega in nadzemeljskega, ki ga uteleša drevo s koreninami, deblom in krošnjo – temveč za “način življenja, ki se ga izkustveno predaja iz generacije v generacijo” in ki ga lahko interpretiramo tako v geografskem pogeldu kot v smislu ustvarjanja družinskih vezi, saj ponazarja trikotnik razmerij med očetom, materjo in otrokom: “Starša ti nastavita zgloba za osebnostni tročan in potem se morata umakniti. Trdne palčke njunih prvotnih stranic morajo odpasti in dati prostor za okvir edinstveno tvojega, samostojnega življenja, ki bo od njiju neodvisno.” Razglabljanje o tem, kako osebnostni tročan deluje v primeru manka starša, partnerja ali otroka je zanimiva snov za filozofske, sociološke in psihoanalitične debate, še bolj pa nas preseneti ugotovitev, da bi bratovščina starovercev morda še dandanes obstajala, če bi ob vzniku prve svetovne vojne za naslednika predvideli žensko, ne moškega, ki se je moral pridružiti italijanski vojski. David, ki je od dedka preko matere podedoval dve staroverski knjigi, v nekem trenutku dobi uvid, da bi ženske lahko dlje ohranjale staro vero, če bi jim bilo to ob pravem času omogočeno: “Celo moj dedek je knjigi na koncu predal hčerki!” Čeprav je hvalospev ženskam in naravi prisoten skozi ves roman, pa je psihološki oris Tatjane in Kore precej bolj pomanjkljiv od karakternega opisa Davida in Matjaža, ki v kratkem času postaneta nerazdružljiva sogovornika in prijatelja. Kora – ki nosi ime Demetrine hčere Perzefone – se namreč ves čas posveča doktorski nalogi in nima časa za druženje z družino in prijatelji, njena začetna intuicija glede Matjaža se izkaže za napačno, odnos s partnerjem Davidom pa je začrtan v točno določenih časovnih okvirih. Bralec tako dobi vtis, da so vloge na nek način zamenjane – da se ženske pomikajo od intuicije k znanstvenemu diskurzu, moški pa od logike proti mistiki in duhovnosti. Ko Matjaž Davida na koncu vpraša, zakaj staroverskih knjig ne izroči v preučevanje antropologom, mu ta odgovori: “'Si nor!? sem zavpil. 'To je moja edina vez s predniki!' 'Tvoja identiteta, tvoja vrv,' je zamrmral Matjaž. 'Kaj pa logika, na katero prisegaš sicer?' Logika je nasitna, a žeje po mistiki ne pogasi. V vsaki tradiciji, celo če je izmišljena, pa se najdejo univerzalna in trajno uporabna izročila, kot je na primer koncept hoje po oblakih.” O hoji po oblakih, ki je pravzaprav metafora za metafizično ureditev sveta, in o spominjanju pokojnih članov skupnosti s pomočjo metafore vrvi govori tudi zaključna zgodba, ki je dodana romanu na podoben način kot uvodna zgodba o beli kači, pogostem simbolu ljudskih zgodb in staroverskega izročila. Med branjem romana Hoja po oblakih se zdi, kot da pisateljica gradi mozaik simbolov, s katerimi nam na eni strani približa svet narave, na drugi pa svet pristnih odnosov, ki v digitalni dobi s prevlado umetne inteligence postajajo ključni za evolucijo našega duha. Pronicanje v svet staroverstva, ki so ga okrog boginje Nikrmane ustvarili naši pradedje, nas opozarja na večdimenzionalno naravo stvarstva, v kateri se vsako dejanje odslikava na treh ravneh – imaginarni, simbolni in fizični oz. realni. Kačji pastir, ki v podobi Tatjanine duše spremlja Davida ob potoku, je tako simbol osebnostne preobrazbe, iniciacije v zrelost, introspekcije in težnje po uravnovešanju znanosti in (pra)religije, logike in intuicije, usode in naključja. Gre za projekt, ki za znanstvenico in pisateljico Mirjam Dular pomeni velik literarni izziv, za bralca pa pogled v svet staroverske kulture, ki ga nikoli ne bo v celoti razkril.

Zagotovo ste sami že doživeli, če niste ravno tip človeka, ki bi se na morju nastavljal soncu, da ste ob prihodu domov prejeli začudene poglede in vprašanja: "Si sploh bila na morju? Saj si bela kot jogurt!". Sinonim za obisk morja je bila namreč zagorela koža. Z leti se je sicer ozaveščenost o škodljivosti sonca in nujnosti zaščite pred njim povečala, a še vedno ne dovolj, če pogledamo statistiko obolevnosti za kožnim rakom, predvsem malignim melanomom, ki se še vedno povečuje. Ob svetovnem dnevu Sonca še enkrat ponovimo osnove zaščite kože pred UV-sevanjem in pomen samopregledovanja, ki lahko vam ali bližnjemu reši življenje, saj je melanom 100-odstotno ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj.Sogovornice: Nina Jugovar, dermatovenerologinja; Nika Juriševič Dolinar, specializantka dermatovenerologije; dr. Simona Uršič, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Ana Gornik, oftalmologinja; Tajka Selan, magistrica industrijske farmacije in Tika Hribar, spletna vplivnica.

Astronomke in astronomi so s pomočjo satelita Gaia Evropske vesoljske agencije odkrili doslej najmasivnejšo zvezdno črno luknjo v naši Galaksiji, ki je od Zemlje oddaljena “le” 2000 svetlobnih let. Gre za drugo najbližjo črno luknjo našemu planetu. Novico o tem odkritju so objavili v reviji Astronomy and Astrophysics. Pri odkritju črne luknje, ki so jo poimenovali Gaia BH3, sta sodelovala tudi slovenska astrofizika Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo ter Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici in Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Za nekaj podrobnosti smo zaprosili doktorico Andrejo Gomboc.

Veter, nevihte, kresovi … Vsega tega ne poznamo samo na Zemlji in v njeni atmosferi, ampak tudi na Soncu. In tokrat bomo v Frekvenci X kot sonde opazovali njegovo celotno površje ter ugotavljali, kaj tamkajšnji pojavi pomenijo za življenje na Zemlji.Ste vedeli, da delovanje Sonca povzroči tudi eno od najlepših predstav na nebu – pojav mnogoterih imen? Severni sij, polarni sij, severne luči, aurora borealis. Za fizikalno razlago o tem, kako nastane, pa prisluhnite tokratni oddaji s številnimi gosti: strokovni sodelavec dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, dr. Primož Kajdič, univerza Universidad Autónoma de México (UNAM), njegov blog: Sončni blog, dr. Jure Atanackov, raziskovalec na Geološkem zavodu Slovenije in ljubiteljski astronom. Foto: Jure Atanackov, 5. 11. 2023, iz Gomile (Dolenjska)

Sinoči so lahko številni po Sloveniji opazovali žareče rdeče severno nebo, ki je bilo posledica severnega sija, sicer zelo redkega pri nas.Kot je pojasnil astrofizik Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, so astronomi že v petek zaznali močen sončev izbruh, tako so morebiten severni sij napovedovali tudi pri nas. Pojav se je v zadnjih tednih pojavil tudi nad Veliko Britanijo, ZDA in Nemčijo. Najlepše viden je običajno jeseni in spomladi, pogostost tega pojava v srednji Evropi pa je odvisna od dejavnosti Sonca.

Pravljica Vzhodno od sonca in zahodno od meseca pripoveduje o deklici, ki je sicer prekršila besedo, ki jo je dala svojemu družabniku, saj je bila radovednost prehuda. Pa vendar je s svojo vdano ljubeznijo uspela premagati zle sile in je rešila tako sebe kot svojega princa. Prisluhni norveški ljudski pravljici, ki sta jo prevedli Anita Jadrič in Aleksa Šušulić. Zbirka Veliki pravljičarji, Najlepše pravljice 1. knjiga, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008, bere Nataša Holy

Platonov dialog Simpozij je neskončna hvalnica ljubezni. Gostje, ki so se zbrali na skupnem obedu, so se dogovorili, da se bodo odpovedali pijančevanju, ki pogosto sledi gostiji – namesto tega so želeli s slavospevi počastiti Erosa, boga ljubezni. Med govorniki je nastopil tudi Aristofan, ki je razvijal idejo o ljubezni kot želji po enosti. Da pa bi laže pojasnil svojo misel, jo je predstavil v obliki prispodobe o izvorni naravi ljudi. »Sprva so bili namreč trije spoli, ne dva kot zdaj, moški in ženski, ampak je poleg njiju obstajal še tretji, ki je združeval oba,« je začel svojo pripoved. »Vsak človek je bil po obliki popolnoma zaobljen; imel je okrogel hrbet in tudi boke. Imel je štiri roke in prav toliko nog; imel je dva čisto podobna obraza na okroglem vratu in glavo, ki je bila podložena obema nasprotnima obrazoma; štiri ušesa in dva sramna dela.« S tem je hotel povedati, da so bili ljudje v začetku popolni, v sebi so združevali vse, kar so potrebovali za srečno življenje, in dve enoti sta bili združeni v harmonično celoto. Trije različni spoli pa so obstajali zato, »ker je bil moški spol v začetku potomec Sonca, ženski Zemlje, tisti, ki je bil udeležen v obeh, pa je bil potomec Lune, saj ima Luna delež v njiju.« Sonce je namreč vir svetlobe in ljubezni, Zemlja poraja iz tega občutka, Luna pa obliva to Zemljo s sončno svetlobo in je zato posrednik med njima. Ti prvotni ljudje so poznali svojo pravo naravo in najvišje resnice, prav zaradi tega svojega védenja pa so sčasoma postali domišljavi – prevzeli so se, se začeli istovetiti z bogovi in poskušali seči do nebes, da bi jim prevzeli mesto. Zato je Zevs, poglavar bogov, skupaj z drugimi božanstvi sklenil, da bodo ljudi kaznovali tako, da jih bodo razrezali na dvoje in jih tako ošibili. Ko je človeška narava začutila, da so jo ločili na dve polovici, je vsak del v obupu poskušal najti svojo manjkajočo polovico. Iz hrepenenja po izvorni enosti sta se objeli, se oklenili druga druge v želji, da bi se znova zarasli, a zaman – namesto tega je ena polovica »iskala drugo in se je je oklenila, najsi je naletela na polovico celotne ženske ali celotnega moškega. In tako so umirali.« Tako Aristofan zbranim pojasnjuje izvor našega hrepenenja po drugem človeku, po njegovi bližini, ob pomoči katere želimo vedno znova obujati spomin na prvotno popolnost. Čeprav se po njegovem mnenju to iskanje največkrat izjalovi, saj smo iz obupa pripravljeni v odnos nepremišljeno povabiti skoraj vsakogar, pa nas ta zgodba vendarle opogumlja, da je nekje zunaj nekdo, s katerim se bomo lahko zlili kot dva koščka iste sestavljanke.

V šesti epizodi smo gostili Edino in Jana iz popotniškega bloga Live 2 Quest. Predstavila sta nam njuno potovanje po sončnem Divjem zahodu Amerike, ki sta ga obiskala po nekaj mesečnem delu v mrzli Kanadi. Narava nacionalnih parkov in vrvež ameriških mest. Potovanje in spanje v avtu. Ter seveda odlična hrana, ki sta jo na poti poskusila so le eni izmed vrhuncev tega potovanja. Za več pa si oglejte celotno oddajo. S03E06 Gosta: Edina Makovec in Jan Jurkovič - Live 2 Quest Moderator: Rudi Medved Premiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 18. 7. 2023 Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh, kakor tudi na Facebook strani Študentske organizacije Univerze v Mariboru. Povezave Popotniški snep Youtube: https://www.youtube.com/@PopotniskiSnep Spletna stran PZS: www.youth-hostel.si/si Facebook PZS: www.facebook.com/popotnistvo Instagram PZS: www.instagram.com/higlobetrotter/

Zdravo. V predigri se pogovarjamo o klancih, še posebej o enem dolgem klancu. Ker nas prekine avizo in intro, hitro presedlamo na slabe novice in da bi z elektrarnami na slabe novice lahko postali velesila zelenega prehoda in ne bi potrebovali nič novih elektrarn (vetrnih, termo, jedrskih ali kakršnihkoli drugih). Lahko bi bili nova Norveška, samo brez nafte. In z brezplačnim SUP-om za vsako družino. V 2. poglavju pete knjige spoznamo Tricio McMillan, ki pa ni ista Trillian, ki jo je Artur osvajal na zabavi, s katere je pobegnila z Zaphodom. Ta Tricia je naglo vzhajajoča TV voditeljica in je v New Yorku na avdiciji. Ima res bujne lase in na oni strani luže spozna Gail Andrews, ki je astrologinja. Zgodba je gosta in zabavna, receptorji so nesposobni, posredi je tudi deseti kamen od Sonca, pogovarjamo se pa tudi o horoskopu. Na koncu Aljo ugotovi, da če je vino živilo in je suho vino suho živilo, bi bilo smiselno ob litru vina naročiti tudi eno pivo za poplaknit. Tu pride še opozorilo ljudi, ki so pretiravali z alkoholom: pretirano uživanje alkohola šlodi. Brez lahko. Ne nujno po enkratnem pretiravanju, ampak na dogli rok pa zagotovo in brez dvoma. Bili ste opozorjeni. ⏰ In ne pozabite: največ, kar lahko date svojim otrokom, je vaš čas.

AlabamaTuberville re-introduces bill that bans transgender athletes in female sportsALEA installs Jonathan Archer to be next Public Safety directorMobile jury awards $7M dollars in case against Altapointe Health systemsStalking charges dropped against  Dothan meteorologist Andrew ClarkState surplus property auction to start online this SaturdayNationalJoe Biden says he will sign GOP resolution against DC's soft crime lawsPalestine Ohio residents angry that CEO of railway "no show" at meetingSouth Carolina jury convicts Alex Murdaugh of murdering wife and adult sonCA senator Dianne Feinstein hospitalized due to case of shinglesConvo with former Bio safety lab director on recent Covid lab leak story

Februar je na znanstvenem področju prinesel kar nekaj novih prebojev in zanimivih znanstvenih tem. V pregledu najkrajšega meseca se v Frekvenci X sprašujemo o prvih znanstvenih dognanjih, do katerih smo prišli po pol leta opazovanja vesolja z vesoljskim teleskopom James Webb, o povečani aktivnosti Sonca, nepričakovano javno izpostavljenih vremenskih balonih in rekordno majhnem obsegu antarktičnega ledu. Ob pregledu ostalih novic pa se sprašujemo tudi, kako je možno, da so polarni sij lahko februarja opazovali tudi v Franciji? Avtorja: Maja Ratej in Jan Grilc Gosti: dr. Tomaž Zwitter (FMF), Gregor Vertačnik (ARSO), Luka Ravnik (ARSO), dr. Maja Čemažar (Onkološki inštitut)

Sonca Nguyen and I chat about being an audio engineer, managing Shock City Studios, Crush Records Co., Paco, Brian Owens, her upcoming movie, New York, driving, World Chess Hall of Fame, always pay your musicians, songwriting, retreats, the process, selling songs, music industries in different locations, Golden Birthdays, kindness and where you can find her!  Crush Records Co.  LinkedIn Instagram 

- Chủ trì Hội nghị toàn quốc quán triệt, triển khai thực hiện Nghị quyết số 23 của Bộ Chính trị khóa XIII về Phương hướng phát triển kinh tế- xã hội, bảo đảm quốc phòng, an ninh vùng Tây Nguyên đến năm 2030, tầm nhìn đến năm 2045, Tổng Bí thư Nguyễn Phú Trọng nêu quyết tâm tạo sự chuyển biến mạnh mẽ về phát triển vùng Tây Nguyên. - Áp thấp nhiệt đới đã mạnh lên thành bão thành cơn bão số 5, có tên quốc tế là SONCA, hướng vào đất liền từ Đà Nẵng đến tỉnh Quảng Ngãi. Dự báo, cơn bão này sẽ mang theo mưa rất lớn, khiến nước dâng cao, gây ngập úng, sạt lở. - Đóng điện vận hành cấp điện áp 110kV giai đoạn 1, công trình đường dây 220kV vượt biển Kiên Bình - Phú Quốc. Đây là công trình đường dây vượt biển trên không cấp điện áp 220kV dài nhất khu vực Đông Nam Á được triển khai lần đầu tiên tại Việt Nam. - Thanh tra Chính phủ quyết định thanh tra việc chấp hành chính sách, pháp luật về việc bảo đảm cung ứng xăng dầu cho thị trường trong nước. - Ngân hàng Thế giới cảnh báo nền kinh tế toàn cầu đang tiến gần "một cách nguy hiểm" đến suy thoái do lạm phát, lãi suất tăng và gánh nặng nợ nần ngày càng nhiều, ảnh hưởng tới các nước đang phát triển. - Thành phố Oslo của Nauy hướng đến mục tiêu trở thành địa điểm đầu tiên không phát thải vào năm 2023. Chủ đề : Áp thấp nhiệt đới, cơn bão số 5, sạt lở --- Support this podcast: https://anchor.fm/vov1thoisu0/support

Avstralska pravljica se začne v časih, ko na nebu še ni bilo Sonca. Konča se s svetlobo in petelinom. Zelo zanimiva je tudi pot vmes.

Avstralska pravljica se začne v časih, ko na nebu še ni bilo Sonca. Konča se s svetlobo in petelinom. Zelo zanimiva je tudi pot vmes.

Sonca Nguyen, Product Manager, Waymo joined Grayson Brulte on The Road To Autonomy Podcast to discuss Waymo's rider-only experience. The conversation begins with Sonca comparing and contrasting her first Waymo rider-only ride in Chandler, Arizona in 2019 to her first rider-only experience in San Francisco in 2022. From 2019 to 2022, the Waymo driver has matured and is now capable of handling even more demanding situations. The maturing of the driver was cultivated with the introduction of the 5th-generation Waymo Driver.The maturing of the Waymo driver really allowed us to expand our Waymo One service. – Sonca NguyenThe technical advancements and the maturing of the autonomous driving system has allowed Waymo to expand to downtown Phoenix and the Sky Harbor International Airport. With the resort town of Scottsdale being located 8.4 miles from the Sky Harbor Airport and 11 million tourists visiting Scottsdale each year, Grayson asks Sonca if there are plans to eventually offer a Waymo Sky Harbor to Scottsdale service. Waymo is fully committed to expanding our service there. – Sonca NguyenThe vehicles operating at Sky Harbor will be the Jaguar I-PACEs which have 25.3 cubic feet of cargo space. This space can hold 5 roller carry-on bags and will be available for travelers to store their bags on the journey to their destination, as the Waymo compute stack has gotten significantly smaller and more efficient over the years. Could Waymo's airport expansion come to other cities such as San Francisco? It's a possibility, but nothing is confirmed yet. However today in San Francisco, Waymo is operating a trusted-tester program for members of the public and is operating rider-only for employees. During this time Waymo has a learned how to improve the product, scale operations and operate a service with passengers. As the service opens up to members of the public, Waymo will continue to gather feedback which will further help to improve the product. As the service opens to the public in San Francisco, Sonca walks listeners through what the Waymo rider-only experience will be like in San Fransisco. One of the interesting things that Waymo has learned from passengers in San Francisco is that they prefer to be picked up in parking lots as opposed to the street. Wrapping up the conversation, Sonca shares her thoughts on how she sees autonomous driving technology evolving over the next decade. Recorded on Friday, July 1, 2022See Privacy Policy at https://art19.com/privacy and California Privacy Notice at https://art19.com/privacy#do-not-sell-my-info.

Dallas je izgubil uvodni tekmi konferenčnega polfinala Lige NBA proti Phoenixu. Obe tekmi je analiziral Iztok Franko, ki pravi, da Phoenix ni zaman najboljša ekipa rednega dela sezone.

»Ljudi je vesolje vedno zanimalo. To kaže denimo disk iz Nebre iz 1600 pr. n. št., prva upodobitev vesolja z Luno in Gostosevci. Od grških časov naprej poznamo zvezdne karte, kjer so položaji zvezd dobro narisani. Ampak vse to so dvodimenzionalne karte,« pravi prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Ključna dodana vrednost za sodobno astrofiziko pa je poznavanje točne oddaljenosti posamezne zvezde. »Če vemo, koliko je zvezda daleč, potem se lahko zares o njej pogovarjamo. Potem vemo, koliko je zares svetla, kako se giblje, kakšna je njena masa in še marsikaj. Če to naredite za veliko zvezd, potem dobite neke vrste časovni stroj, ko lahko študirate razvoj velikega zvezdnega sistema, kot je naša galaksija.« Časovni stroj Gaia Tak časovni stroj oziroma tridimenzionalni atlas lokalnega vesolja je priskrbela evropska misija Gaia, ki je v vesolje poletela leta 2013. Do zdaj je postregla s podatki meritev za 1,8 milijarde zvezd. Prav v kratkem, junija letos, pa se obeta objava novega svežnja podatkov, ki bo naše poznavanje vesolja še poglobila. Pri misiji Gaia že od njene zasnove sodeluje prof. dr. Tomaž Zwitter, ki je med drugim je razvil tudi novo tehniko določanja hitrosti približevanja ali oddaljevanja zvezd. Gaine podatke v pomembni meri nadgrajuje vrsta spektroskopskih pregledov neba (RAVE, Gaia-ESO, GALAH), kjer z merjenjem kemijskega podpisa zvezd skušajo še natančneje določiti kemijsko sestavo zvezd in tako dobiti še podrobnejšo sliko o njihovi starosti, kraju nastanka, sestrskih zvezah in še marsičem. Tudi tu imajo ključno vlogo Tomaž Zwitter in drugi člani raziskovalne skupina, ki jo je zgradil na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko.

Skrbi za dobre, poživljajoče, optimistične misli, polne sonca.

Pravljica prihaja s Finske in govori o bogu neba, ki je ljudem v hladnih in temnih pokrajinah severa poklonil darilo. Sporoča: vsaka mrvica sonca je dragocena.

Pravljica prihaja s Finske in govori o bogu neba, ki je ljudem v hladnih in temnih pokrajinah severa poklonil darilo. Sporoča: vsaka mrvica sonca je dragocena.

Klasična filologinja Barbara Šega Čeh je leta 2002 objavila svoj prvi prevod Publija Ovidija Nazona, njegovo priljubljeno Umetnost ljubezni. Dve leti pozneje je sledil njen prevod Ovidijevih Zdravil za ljubezen, nato Nega ženskega obraza, leta 2013 pa je objavila uvodne tri speve Metamorfoz, pesnikovega najverjetneje osrednjega dela. Vsa navedena dela je prevajalka objavila pri (žal propadli) založbi Modrijan, pred tedni pa še četrti, peti in šesti spev Metamorfoz (pri Slovenski matici, ki se je potrudila in je ohranila oblikovno zasnovo prve knjige Metamorfoz). Tudi pravkar objavljeni Ovidijevi spevi se odlikujejo z bogastvom mitoloških usod, ki pa so hkrati zelo sugestivne, človeške, včasih slikovite (skoraj tarantinovske), včasih še kako aktualne. Tako v neki metamorfozi nastopi Titanova hči Letona: ko se želi okrepčati z vodo, ji skupina ljudi to poskuša preprečiti, ona pa jim reče: »Kaj mi odrekate vodo. Do nje ima vsakdo pravico. Sonca narava ustvarila ni kot zasebno lastnino niti ne zraka ne bistrih vodá: to so javne dobrine …« Več o Ovidiju, Metamorfozah in še o čem bo Barbara Šega Čeh povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Klasična filologinja Barbara Šega Čeh je leta 2002 objavila svoj prvi prevod Publija Ovidija Nazona, njegovo priljubljeno Umetnost ljubezni. Dve leti pozneje je sledil njen prevod Ovidijevih Zdravil za ljubezen, nato Nega ženskega obraza, leta 2013 pa je objavila uvodne tri speve Metamorfoz, pesnikovega najverjetneje osrednjega dela. Vsa navedena dela je prevajalka objavila pri (žal propadli) založbi Modrijan, pred tedni pa še četrti, peti in šesti spev Metamorfoz (pri Slovenski matici, ki se je potrudila in je ohranila oblikovno zasnovo prve knjige Metamorfoz). Tudi pravkar objavljeni Ovidijevi spevi se odlikujejo z bogastvom mitoloških usod, ki pa so hkrati zelo sugestivne, človeške, včasih slikovite (skoraj tarantinovske), včasih še kako aktualne. Tako v neki metamorfozi nastopi Titanova hči Letona: ko se želi okrepčati z vodo, ji skupina ljudi to poskuša preprečiti, ona pa jim reče: »Kaj mi odrekate vodo. Do nje ima vsakdo pravico. Sonca narava ustvarila ni kot zasebno lastnino niti ne zraka ne bistrih vodá: to so javne dobrine …« Več o Ovidiju, Metamorfozah in še o čem bo Barbara Šega Čeh povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Druga svetovna vojna je Japonsko spravila na kolena. Približno trije milijoni ljudi so umrli, Hirošimo in Nagasaki sta, kot vemo, z zemljo zravnali atomski bombi, druga mesta so v ruševine spremenila zavezniška letalska bombardiranja s konvencionalnim orožjem, predvsem z zažigalnimi bombami, v deželi je vladala lakota, industrijska proizvodnja pa je leta 1946 dosegala le še četrtino tiste pred vojno. Ob tem seveda ne gre prezreti, da je bil ob koncu vojne tudi mednarodni sloves Japonske katastrofalen. Kako bi vendar ne bil, ko pa je država že leta 1937 sprožila brutalno invazijo na Kitajsko, štiri leta pozneje je napadla še Ameriko, zgodovinarji pa danes ocenjujejo, da je japonski vojaški režim zakrivil smrt vsaj treh če ne kar desetih milijonov Kitajcev, Korejcev, Indonezijcev, Filipincev in številnih drugih. Koliko prebivalcev dežel pod japonsko okupacijo je med vojno trpelo zaradi strašljive prakse prisilne prostitucije ali zaradi prisilnega dela v absolutno nehumanih razmerah, pa lahko samo ugibamo. Tri četrt stoletja pozneje so stvari videti povsem drugačne. Japonsko gospodarstvo je – takoj za ameriškim in kitajskim – tretje največje na svetu, kot članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter skupine G7 pa je dežela vzhajajočega sonca zdaj precej vpliven akter na mednarodnem odru. Še več; na Japonskem izdelajo kar 55 odstotkov vseh robotov na svetu in, jasno, z naskokom vodijo na tem tehnološko prebojnem področju; po številu raziskovalcev v naravoslovno-tehničnih vedah na tisoč prebivalcev so, gledano globalno, na drugem mestu; z vložkom več kot 170 milijard dolarjev letno v znanost in tehnologijo pa na tretjem – ponovno samo za Združenimi državami in Kitajsko. Če k vsemu temu prištejemo še planetarno priljubljene japonske video-igrice pa pop glasbo ter stripe, animirane in igrane filme ali če se spomnimo, kako radi ljudje z vsega sveta pišejo haikuje, gojijo bonsaje in rešujejo sudoku, tedaj moramo ugotoviti, da sta ugled in tako imenovana mehka moč dežele vzhajajočega sonca danes izjemna. Po vsem tem bi seveda lahko sklepali, da se na Japonskem danes cedita med in mleko. A ni nujno tako; dobri poznavalci tamkajšnjih razmer – politolog dr. Zlatko Šabič ter trije japonologi dr. Andrej Bekeš, dr. Boštjan Bertalanič in dr. Luka Culiberg – na primer menijo, da se dežela vzhajajočega sonca vendarle sooča s precejšnjimi ekonomskimi, socialnimi in političnimi oziroma geopolitičnimi izzivi. Kakšna je pravzaprav narava teh izzivov, smo preverjali v tokratni, predolimpijski Intelekti na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Padrinan (Pixabay)

Iz Slovenije je bil viden delni sončev mrk, ki se je v Ljubljani začel ob 11.54, končal pa se bo ob 13.11. V sredini mrka ob 12.32 je bil viden tudi s prostim očesom. Sončni mrk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem in tako zastira svetlobo, ki s Sonca prihaja na Zemljo. Okoli 25 do 30 odstotkov mrkov je popolnih ? takrat Luna za opazovalce na ožjem območju, imenovanem območje popolnega mrka, za nekaj minut popolnoma zastre Sonce. Vsako leto je z Zemlje vidnih od dva do celo pet sončnih mrkov, ki so v večini vidni iz neposeljenih območij. Nazadnje je bil mrk v Sloveniji viden 20. marca 2015. Naslednji delni sončni mrk bo iz Slovenije mogoče videti 25. oktobra prihodnje leto. Takrat bo zaradi 36-odstotne pokritosti bolje opazen tudi s prostim očesom. Z astronom Maticem Smrekarjem iz Zavoda Z lahkoto se je o tem pogovarjala Cirila Štuber.

Od zadnjega slišanja so se zaključili vsi dvoboji prvega kroga. Eni so bili bolj napeti kot drugi, baš velikih presenečenj pa zaenkrat še ni bilo. Ekipa po ekipa, serija po serija. Pri enih je za povedat, da so preprosto boljši, pri drugih se sprašujemo zakaj Dallas Donkeju ne ponudi dovolj pomoči. Sonca iz Arizone pa so posušila Jezernike iz Kalifornije. Vrhunski pun. Na 27:30 se začne preview konferenčnih polfinalov. Tukaj bo pa nekaj res zanimivih serij z nekaj neverjetno dobrimi košarkarji. Kdo bo koga in zakaj ga ne bo?Se slišimo kmalu, bom pa izredno vesel, če se kdo odloči naročit, ocenit, delit ali komentirat. Hvala!

Ob njegovi 70-letnici (2021) Njegovo slikarstvo je prežeto s kozmološko tematiko, izpovednostjo in estetiko, izraženo v ciklih ‘Kruh, svet in kozmos’, ‘Človek in vesolje’, ‘Sanje velike kopalke’ in ‘Sonca’. Avtor pravi, da so miza, prt in kruh primarni simboli našega civilizacijskega obstajanja.

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Po legendi Japonski vse od 11. februarja leta 660 pr. n. št. v neprekinjeni moški liniji vladajo potomci sončne boginje Amaterasu. Prvi naj bi bil cesar Jimmu, drugi cesar Suizei, tretji cesar Annei in tako naprej vse do danes, ko po abdikaciji očeta Akihita na prestolu krizantem že leto in pol sedi Naruhito, ki po tradiciji velja za 126. vladarja dežele vzhajajočega sonca. Pa tudi če se ne pustimo zapeljati malo verjetni mitologiji, ki začetke japonske države postavlja skoraj 2700 let v megleno preteklost, je vladarska dinastija Yamato brez najmanjšega dvoma starodavna; zgodovinarji, na primer, pravijo, da je bil že 29. cesar, cesar Kinmei, ki je vladal pred 1500 leti, zagotovo resnična zgodovinska osebnost. Seveda so bile njegove pristojnosti in dolžnosti precej drugačne od tistih, ki jih današnja japonska ustava nalaga Naruhitu. Pa tudi ozemlje, ki mu je cesar vladal v 6. stoletju po Kristusu, je bilo bistveno manjše od obsega današnje Japonske. Kako se je torej v počasnem teku stoletij spreminjala vloga cesarja v tamkajšnji družbi? Kako so cesarji sami spreminjali japonsko zgodovino? In kako je cesarski hiši uspelo previhariti vse državljanske vojne, invazije, lakote, tehnološke in idejne revolucije ter naravne katastrofe, ki so pretresle deželo vzhajajočega sonca, ne da bi jih s prestola zrinila že kaka rivalska aristokratska družina? – Ta in druga sorodna vprašanja so nas zaposlovala v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili japonologa, dr. Luko Culiberga, ki na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete med drugim predava tudi japonsko zgodovino. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: japonska cesarska zastava (Wikipedia, javna last)

Preverjamo, ali nam kaj živega v osončju dela konkurenco. Menda so v oblakih okrog Venere mikrobi. Še dobro, da smo jim, če res obstajajo, in tudi tujcem, ki nas kritizirajo, z našega zeleno-rdeče-rumenega otoka sreče na tretjem kamnu od Sonca požugali: "Preden nas ocenjujete, se najprej naučite slovensko." Ko pozorno gledamo naokrog in navzgor, lahko vidimo marsikaj. Tudi to, da je strop vhodne avle ljubljanskega Kliničnega centra obložen z velikimi krožniki iz pločevine, ki spominjajo na ženske prsi, kar pri obiskovalcu ustvarja občutek, da je vstopil v varno zavetje, kakršno dojenčku ponuja materino naročje. "Iščemo varno zavetje. Selitev na Venero za zdaj še odpade," pravi avtorica Tatjana Pirc.

V rubriki Lunini Cvetni Lističi s Silvo - Srebrno Puščico ob Luninih menah cvetne lističe povezovali v različnih cvetove. Povezovali bova vpliv lune s sporočili živalskih vodnikov, odgovorili na kakšno vprašanje, se posvetili ženskemu krogu in dovolili, da nama daje moč moška energija Sonca. V drugi epizodi sva se sprehodili čez pomene posameznih elementov: zraka, vode in zemlje. Ustavili in podrobneje sva razložili element zemlje in prisluhnili sporočilu konja. Za zadnji teden pred mlajem sva vprašali živalske vodnike za nasvet in dobili sporočilo lososa.

V rubriki Lunini Cvetni Lističi s Silvo - Srebrno Puščico ob Luninih menah cvetne lističe povezovali v različnih cvetove. Povezovali bova vpliv lune s sporočili živalskih vodnikov, odgovorili na kakšno vprašanje, se posvetili ženskemu krogu in dovolili, da nama daje moč moška energija Sonca. Čisto slučajno se je zgodilo, da je ravno prvi del te rubrike ob Luninem mrku, za katerega pravijo, da ima kar desetkratni vpliv Polne Lune. https://www.facebook.com/gozdna.zenska https://www.facebook.com/S.Irene.Be.The.Change.You.Want.To.See

Radi imamo prve spomladanske, ki toplo pobožajo našo kožo in prebudijo rastlinski svet. A predolgo nastavljanje njihovi toploti - oz. pravilneje bi bilo, če rečemo sevanju - lahko pusti na koži trajne posledice. Pripravite sončno kremo in očala - v glavni vlogi Torkovega kviza danes nastopajo sončni žarki!

Verjetno veste, da se za proizvodnjo zadostnih količin vitamina D ni dobro skrivati pred soncem. A sledi vprašanje, koliko sonca pa je dovolj? Odgovor ni enoznačen, saj je odvisno od letnega časa, geografske širine, časa na soncu, površine izpostavljene kože, pigmenta ... Zanimivo, v Sloveniji v zimskem času sonce enostavno ne pride dovolj visoko, da bi bilo dovolj močno za sintezo vitamina D. Celoten pogovor z Nenadom lahko poslušate v epizodi 008 z naslovom "Prehrana v obdobju samoizolacije (Nenad Kojić)". 

Oddaja je postregla s komentarjem poročil naših poslušalcev o opazovalno meritveni vaji. Poslušalcem smo marca 2020 predlagali meritveno vajo Dolžina sence Sonca in kot Sonca nad obzorjem ob pomladanskem enakonočju (solsticiju). V oddaji je o svojih meritvah spregovoril eden od sodelujočih, devetošolec Vili Golež, ki nam je poslal zelo zanimivo in obsežno poročilo.

Tik preden se je naš svet tako rekoč ustavil, je Evropska vesoljska agencija izstrelila sondo Solar Orbiter, ki bo v prihodnjih desetih letih preučevala in fotografirala našo osrednjo točko Osončja - Sonce ter podatke o njem pošiljala na Zemljo. Sonda se bo Soncu približala na 42 milijonov kilometrov, to je najbliže Soncu do zdaj ? celo bliže od njemu najbližjega planeta Merkurja. Projekt bo med drugim v prihodnjih letih povezal veliko raziskav in raziskovalcev, ki se ukvarjajo s preučevanjem Sonca, med njimi havajski projekt DKIST in Proba-3, pravi astrofizik dr. Alessandro Bemporad: "Evropa razvija misijo Proba-3. To je zahtevna zamisel: imate dva satelita, ki krožita okoli Zemlje. Če medsebojni položaj teh dveh satelitov ob medsebojni razdalji 150-ih metrov nadzorujete na pol milimetra natančno, lahko eden deluje kot senca za drugega, mu torej naredi umetni Sončev mrk, z drugim pa lahko nato kot s koronografom opazujete Sončevo korono. Potem je tu še več satelitov, ki jih razvijajo Indija, Kitajska, ki bo tudi imela koronograf, in Rusija. Pravzaprav vse države s svojimi vesoljskimi agencijami razvijajo kakšen satelit za opazovanje Sonca." In vse čakajo pomembna odkritja, so prepričani, mnogi strokovnjaki se tako med drugim pošalijo, da je pred njimi vznemirljivih dvajset let raziskovanja našega Sonca. Kakšne podatke pa bo zbirala sonda Solar Orbiter, kaj bo meril teleskop METIS, kako je zemeljska korona vplivala na raziskovanje Sončeve in kako sta - če sploh - povezani ter zakaj je pomembno, da bolje spoznamo delovanje osrednje točke našega Osončja? Na ta vprašanja bodo odgovarjali: astrofizik dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, dr. Alessandro Bemporad z italijanskega inštituta za astrofiziko iz Torina in Sonja Jejčič, doktorica fizike, zaposlena na ljubljanski pedagoški fakulteti. Oddajo je pripravila Maja Stepančič.

Kinodvorane pri nas še vedno samevajo zaradi razglašene epidemije. O tem, kako se pri kinematografih spopadajo z zaprtjem dvoran, ki bo po vsej verjetnosti trajalo še kar nekaj časa, se bomo spraševali v tokratni oddaji. Dobro za ljubitelje filmov pa je le to, da lahko filme gledamo tudi doma. Na primer dela, ki se s temo pandemij spopadajo na domišljijski način, ali pa tem dnem primerno filme z velikonočnimi vsebinami. V oddaji bomo poleg tega razmišljali o kultni kriminalki V zenitu sonca iz leta 1960 z Alainom Delonom v glavni vlogi, posneti po romanu Patricie Highsmith, ki bo v petek v okviru programa Kinoteka na ogled na Televiziji Slovenija.

Danes pa o presenetljivem podatku, o katerem se povprečnemu Zemljanu še sanja ne. Ko stojite čvrsto pri tleh, se vam kakopak najbrž zdi, da ste povsem pri miru, tla so pri miru, okolje tu … Pa vendar si to našo Zemljo lahko predstavljali kot nekakšno vesoljsko ladjo, ki potuje precej hitro. Če bi zdajle stali na ekvatorju, bi se premikali približno 1670 km/h, tako hitro se tam okoli osi vrti naš planet, no, okoli Sonca pa potuje še hitreje, nekaj več 107 000 km/h. Velikanske številke, ane? Jih imate varno spravljene v svoji glavi? Tako lahko gremo na tokratno vprašanje radiovednega poslušalca, ki se glasi: »Kje Zemlja dobi energijo, da se neprenehoma vrti okoli Sonca s hitrostjo 30 km/s?« Z odgovorom pa se je poigral profesor astrofizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Tomaž Zwitter.

Danes pa o presenetljivem podatku, o katerem se povprečnemu Zemljanu še sanja ne. Ko stojite čvrsto pri tleh, se vam kakopak najbrž zdi, da ste povsem pri miru, tla so pri miru, okolje tu … Pa vendar si to našo Zemljo lahko predstavljali kot nekakšno vesoljsko ladjo, ki potuje precej hitro. Če bi zdajle stali na ekvatorju, bi se premikali približno 1670 km/h, tako hitro se tam okoli osi vrti naš planet, no, okoli Sonca pa potuje še hitreje, nekaj več 107 000 km/h. Velikanske številke, ane? Jih imate varno spravljene v svoji glavi? Tako lahko gremo na tokratno vprašanje radiovednega poslušalca, ki se glasi: »Kje Zemlja dobi energijo, da se neprenehoma vrti okoli Sonca s hitrostjo 30 km/s?« Z odgovorom pa se je poigral profesor astrofizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Tomaž Zwitter.

Pisateljica in prevajalka Vesna Lemaić je pripovedno prvenko Popularne zgodbe objavila leta 2008, nato leta 2010 roman Odlagališče in štiri leta pozneje še roman Kokoška in ptiči. Pred tedni je za svojo četrto knjigo, za zbirko kratkih in kratkih kratkih zgodb Dobrodošli dobila nagrado novo mesto na festivalu Novo mesto short. Več o zbirki in zgodbah nam bo nagrajenka povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa nam bo tudi tri zgodbe (Stik, Sonca in sonca ter Sijanje). Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

"Govorite za nami teh malo besed" je zapisano na pergamentu prvega Brižinskega spomenika. Spisani so bili na prehodu iz 10. v 11. stoletje. Vsi trije deli skupaj imajo 1014 besed v minuskuli nemških pisarskih središč, razvila pa se je iz karolinške minuskule. "Slovenci moramo vedeti, da je naša zgodovina dolgotrajna. Ima svoja Sonca in tudi svoje sence, kot pač vsaka zgodovina. Kot taka je neponovljiva in se odvija v podobnih ritmih kot druge srednjeevropske zgodovine, a na zelo poseben način," razmišlja ddr. Igor Grdina, ki je natančno raziskoval zunanjo in notranjo zgradbo Brižinskih spomenikov. V njih najdemo prvi rešeni slovenski pravopisni problem in "nedvomne sledi slovenščine". Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Bayerische StaatsBibliothek, München

Ker so se nam vremena končno nekoliko zjasnila, se boste strinjali, da smo pripravljeni tudi na kakšno daljšo, zahtevnejšo različico Nedeljskega izleta kot v hladnejšem in bolj namočenem obdobju. Sromeljska pešpot ali tudi Pot vina in sonca bo kot nalašč, saj nas po mehkih hribčkih južne Štajerske, nedaleč od levega brega Save, vodi v najmanj 4-5 urnem krogu. Pa še v tem primeru bi vedoželjni in radovedni prejkone prepustili vajeti specializiranim rekreativcem, ki jih zanima samo cilj. Damjan Zorc se je tja odpravil še v deževnem in hladnem maju.

Odkritje bosanskih piramid pri mestecu Visoko v osrednji Bosni je eno največjih razkritij v zadnjih 100 letih. Kakor ostale piramide, tudi te, Sloveniji bližnje neverjetne človeške tvorbe burijo domišljijo zaradi preciznosti gradnje, dimenzij ter raznih ugotovitev o upoštevanih matematičnih zakonitostih. Analize potrjujejo, da je osrednja bosanska piramida (piramida Sonca) stara najmanj 25.000 let, kar jo uvršča med najstarejše odkrito piramido na Zemlji. Kaj več o nenavadnostih, ki se dogajajo v okolici in notranjosti piramid, pa nam bo zaupal nihče drug kot najditelj bosanskih piramid Semir Osmanagić. Konec aprila se v Visoko namenja tudi ekipa Klepeta ob kavi. Greste zraven? https://klepetobkavi.si/dogodki/podrobnosti/potovanje-v-dolino-bosanskih-piramid-1424.html

Ob koncu 16. stoletja je bila dežela vzhajajočega sonca globoko v krizi. Centralna oblast, ki sta jo poosebljala cesar in šogun, nekakšen japonski vojaški diktator, že dolgo ni imela omembe vredne moči, frakcijski spopadi med različnimi močnimi fevdalnimi gospodi, ki so hitro sklepali in še hitreje prelamljali taktična zavezništva, pa so v stoletju in pol nenehnega bojevanja Japonsko spravili na rob ekonomskega, vojaškega in političnega kolapsa. A potem se je nenadoma vse obrnilo. Trije nadvse nadarjeni voditelji – Oda Nobunaga, Toyotomi Hideyoshi ter Tokugawa Ieyasu – so uspeli v teku treh, štirih kratkih desetletij Japonsko vojaško in politično unificirati, no, Tokugawa Ieyasu pa je navsezadnje položil temelje novemu, nadvse učinkovitemu političnemu, družbenemu in gospodarskemu režimu, ki je deželo vzhajajočega sonca nato uspešno obvladoval nadaljnjega četrt tisočletja. Po letu 1600 je Japonska tako – proti vsem pričakovanjem – stopila v novo obdobje svoje zgodovine, v obdobje Edo, in uživala dobrih 250 let miru, stabilnosti in blaginje, ki po sodbi današnjih zgodovinarjev predstavlja vrhunec japonske klasične civilizacije, nekakšen zlati vek, ki je v zakladnico človeške civilizacije med drugim prispeval Bashove haikuje in Hokusajeve lesoreze, gledališče kabuki in čajno ceremonijo. Toda: kaj natanko je treba storiti, da se iz kaosa vojne rodi mir? Kaj je treba storiti, da tak mir nato traja in traja? In ne nazadnje: zakaj se je to, v marsičem srečno obdobje japonske zgodovine navsezadnje moralo končati? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnih Glasovih svetov. Odgovore nam je pomagal poiskati sociolog in japonolog, predavatelj na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Luka Culiberg. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Tokugawa Ieyasu, voditelj, ki je Japonsko popeljal v obdobje Edo (portret je v 17. stol. naslikal Kano Tan’yu) ; Wikipedia - javna last

Čas, kot ga doživljamo na Zemlji, je pravzaprav iluzija, navidezna posledica astronomskih danosti: vrtenja Zemlje okrog Sonca, vrtenja lune okrog Zemlje in nagiba Zemljine osi glede na ravnino, po kateri kroži okrog Sonca. Kako ga koncipiramo, pa je povsem drugo vprašanje in načinov, kako misliti čas, je zelo veliko. Pri tem je vsak govor o začetku – stvarstva, človeštva, vere, naroda družine in posameznika – vezan na pestro paleto načinov dojemanja časa; priložnost za pogled nazaj v preteklost in naprej v prihodnost pa vedno ponuja tudi obdobje okoli novega leta – v njem sta namreč vedno združena čas, ki beži, in čas, ki se ponavlja. O različnih kulturnih pogledih na čas in z njim povezanih ritualnih procesih ponavljanja in obnavljanja, načinih, kako so različne skupnosti vzpostavile svoj koledar in kako tehnologije merjenja časa vplivajo na človekovo dojemanja sveta in svojega mesta v njem, so spregovorili etnologinja dr. Ingrid Slavec Gradišnik z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, zgodovinar, arheolog in etnolog trojni doktor Andrej Pleterski z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU ter arheologinja in etnologinja doktorica Katja Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze v Kopru.