Podcasts about dokaz

Dobro jutro, drage poslušalke in cenjeni poslušalci! Danes mi kristjani praznujemo veliki petek in se spominjamo dneva, ko je Jezus po svetopisemskih zapisih trpel in umrl na križu. Vsakodnevna poročila redkokdaj minejo brez poročanja o nasilju in smrti. Sledijo si tako hitro, da sproti pozabimo, kaj se je zgodilo vsak dan. Zakaj pa se potem svet še vedno spominja smrti nekoga pred dva tisoč leti, kot da bi se zgodilo včeraj? Zdi se, da je Jezusova smrt za vedno spremenila podobo naše smrti. Če bi bila Kristusova smrt zadnje, kar bi se v zvezi z njim zgodilo na tem svetu, ne bi mogli reči o njem, da je Odrešenik sveta. V resnici gre v njegovem primeru za nekaj dosti večjega, o čemer apostol Pavel govori takole: On je bil izročen v smrt zaradi naših prestopkov in je bil obujen zaradi našega opravičenja. (Rim 4,25) Jezus je žrtveno Jagnje, ki odvzema greh sveta. (Jn 1,29). S svojo smrtjo na križu je vsem, ki vanj verujejo, priskrbel odrešenje! Dokaz za to, da njegova smrt res odvzema greh sveta, je njegovo vstajenje od mrtvih. V našem izkustvu se vera v vstajenje sooča z usodo smrti, ki ji je na milost in nemilost izročeno vse, kar živi. Vera v vstajenje je vera v Boga, vera tistih, ki živijo in trpijo. To je veliko upanje, ki nas tolaži in dviga. Nemočni in umirajoči Kristus je sprejel trpljenje in smrt in tako s svojim zgledom ustoličil zakon ljubezni, ki je močnejša kot vsaka druga sila na tem svetu. Kristusovo odrešenje ne prihaja iz trpljenja samega, ampak iz brezmejne ljubezni, s katero je sprejel trpljenje in smrt in se popolnoma daroval za nas. Te ljubezni ni mogoče ubiti ali je izničiti, ker je večna, ker je življenje samo. Obhajanje Velikega petka nas vedno znova vabi, da se s Kristusom tudi mi darujemo v Getsemaniju našega časa, da smo z njim v uri velike preizkušnje in se z njim prostovoljno in zavestno odločimo za daritev svojega življenja, da bi tudi mi enkrat lahko doživeli svojo veliko noč. Veliki petek nam vedno znova potrjuje, da je Kristus z nami tudi danes, v stiski naših velikih petkov, in skupaj z nami trpi in umira, da bomo tudi mi z njim vstali v novo življenje in ga lahko podarili tistim, ki nas potrebujejo. Vsem voščim vesele velikonočne praznike!

Analiza je objavljena v ugledni ediciji znanstvene revije LancetZdravnica Urška Ivanuš je specialistka javnega zdravja in vodja programa ZORA, ki ga vodi Onkološki inštitut, za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu. S kolegicami in kolegi so se lotili raziskave, kako cepljenje deklic proti HPV vpliva na spremembe materničnega vratu. Njihova analiza je izšla v ugledni znanstveni reviji Lancet Regional health Europe. Študija je pokazala, da generacije deklet, ki so po programu cepljene v 6. razredu osnovne šole, za skoraj polovico manj zbolevajo za predrakavimi spremembami visoke stopnje kot generacije, ki te možnosti še niso imele. Podrobneje v oddaji Ultrazvok s specialistko javnega zdravja doc. dr. Urško Ivanuš in analitikom Tinetom Jermanom. Vir fotografije je knjižica, ki sta jo ob 20 obletnici Državnega programa ZORA soizdala Program ZORA in Onkološki inštitut Študija v Lancetu* TUKAJ Oddaja Ultrazvok o HPV TUKAJ

Vlada je danes sprejela predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti. Gre za enega od ključnih zakonov v okviru zdravstvene reforme. Kot pravijo predlagatelji zakona, se z novelo krepi vloga javnih zdravstvenih zavodov in ureja prehajanje iz javnega v zasebno zdravstvo. Odzivi strokovne javnosti so medtem kritični. Na zdravniški zbornici menijo med drugim, da novela ne bo rešila problemov zdravstva, v sindikatu Fides pa opozarjajo, da je novela dokaz zgrešenega pristopa urejanja razmer.

Na današnji praznik, dan samostojnosti in enotnosti, se spominjamo razglasitve rezultatov plebiscita pred 34-imi leti, ko je kar 95 odstotkov udeležencev glasovalo za samostojno in neodvisno Slovenijo. Predsednica republike Nataša Pirc Musar ob tem poudarja, da moč naroda ni le v odločitvah iz preteklosti, temveč tudi v enotnosti in dejanjih sedanjosti. V oddaji tudi: - V Evropi porast antisemitizma in antiislamizma - Za zdaj brez potrditve, da je azerbajdžansko letalo strmoglavil ruski iztrelek - Med številnimi božični sejmi vabi tudi tržaški

Znana je nova sestava Evropske komisije. Predsednica Ursula von der Leyen je Marti Kos, ki je še v postopku potrditve kandidature, namenila resor za širitev Unije. Pristojnosti vključujejo tudi vzhodno soseščino povezave ter nadaljnjo podporo Ukrajini. Premier Robert Golob je poudaril, da je Sloveniji uspel zgodovinski met: Druge teme: - Kandidat za novega obrambnega ministra je Borut Sajovic. Minister za izobraževanje Darjo Felda podal ustni odstop, premier Robert Golob bo na ta položaj predlagal Vinka Logaja. - Poplave v srednji Evropi zahtevale najmanj 19 smrtnih žrtev, nekateri kraji na Poljskem, Češkem, Madžarskem in Slovaškem še vedno ogroženi. - Novi generalni direktor Cankarjevega doma bo dozdajšnji direktor kranjskega gledališča Jure Novak.

Salam alejukum, pristali smo v Senegalu.

»Seveda, to je vprašanje, ki ga zelo velikokrat slišimo. Kaj je najboljši dokaz, da je imel Darwin prav? Dokažite, da evolucijska teorija drži,« pravi predavatelj za evolucijo in zoologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani prof. dr. Peter Trontelj. Za oddajo Glasovi svetov je pojasnil nekatera naključno izbrana spoznanja in dejstva, mite ter tudi zmote o evoluciji. Čeprav od prvega izida prelomne Darwinove knjige O izvoru vrst letos mineva 165 let, je namreč razmišljanj in vprašanj za evolucijsko biologijo kvečjemu vedno več in ne manj. Pripravil Iztok Konc.

Danes pa se vrnimo k samim začetkom. K prastarim časom, na katere nam je ostal le oddaljen spomin. Takole je bilo rečeno: "Zemlja je bila pusta in prazna, mizoginija se je razprostirala nad globinami in moški šovinizem je vel nad vodami." Vrnimo se torej v temne čase, ko ženske v politiki še niso bile obravnavane tako občutljivo kot danes in ko je ost moškega ega še vedno štrleče uravnavala naš vsakdan. Vrnimo se v čase, ko si je Braco Koren upal javno zapeti: "Babe tam so zaregljale, kakor žabe sredi mlak!" Verjemite; ob klicanju – do žensk v politiki, kot tudi do žensk na splošno – nestrpnih časov nam ni pri srcu nič lažje kot vam; a če hočemo vsaj približno razumeti dogajanje v Socialdemokratski stranki, moramo uporabiti klasične, akoravno danes zavržne metode. Spora med Tanjo Fajon in Dominiko Švarc Pipan ni mogoče razumeti tako dolgo, dokler se ne poglobimo v skrivnosti – "Babjega ravsa!" Najprej pojasnimo, čemu ta prispevek ne bo ne moško šovinističen ne žaljiv. V sporu, ki pretresa ne le stranko SD, temveč celotno slovensko družbo, ima zainteresirana javnost štiri možne razlage špetira … Torej: "Ali lažeta in zavajata obe." "Ali ne laže in ne zavaja nobena." "Ali govori resnico Dominika Švarc Pipan, kar pomeni, da laže in zavaja Tanja Fajon." "Ali pa laže in zavaja Dominika Švarc Pipan, kar pomeni, da govori resnico Tanja Fajon." Pri tem teoretičnem modelu vsaj tri možnosti kažejo na nepoštenje, neintegriteto ter celo morebitno protizakonito dejavnost obeh, nujno pa vsaj ene udeleženke spora; le v težko verjetni možnosti, da obe govorita resnico in sta obe verodostojni ter načelni političarki, se bomo v eni od naslednjih oddaj posipali s pepelom, se sami obtožili moškega šovinizma ter si dali izdreti katerega od sekundarnih spolnih znakov. Preden pa nadaljujemo, se ponovno vrnimo k Bracu Korenu, ki je že leta 1973 na "Veseli jeseni" preroško napovedal modus operandi ženskih kvot v slovenski politiki;   REPER "Kaj je rjekla, to je rjekla, nč je rjekla Kua boš ti. Rejs je rjekla, kje je rjekla, Snoč prot teb na srejd vasi …"   Če hočemo do konca razumeti "babji ravs", moramo najprej ugotoviti presenetljivo dejstvo, da so ženske, ki vstopajo v slovensko politiko, inteligentnejše od moških, ki vstopajo in bivajo v slovenski politiki. Dokaz smo doživeli oni dan, ko sta ženski v Tarči osmešili moška in še bi lahko naštevali. In ko se ta razumna ženska slovenske politike skrega z drugo razumno žensko slovenske politike, postane za manj razumnega slovenskega politika vsa reč popolnoma nemogoča. Zadeva je namreč ta, da je ženski prepir že tako ali tako drugačen od moškega prepira. Moški se prepiramo ekstrovertirano, ženske pa introvertirano – če lahko povzamemo osnove najbolj brane literature na Slovenskem, ki je seveda tista, ki govori o moško-ženskih odnosih. Hočemo povedati naslednje; moški, ki se prepiramo po moško, ženskega prepira ne razumemo – v primeru slovenske politike, ker je prepir na razumsko višji ravni, v primeru štirih domačih sten pa, ker ga nočemo razumeti. Ženska se prepira s poudarki, z ločili, premori, pogledi, metaforami, podpomeni in nesoljenim obrokom. Medtem pa se moški prepiramo z ali brez argumentov. Tako sta se sprli tudi Dominika in Tanja. Brez očitne grobosti, z vseprisotno, a vendar diskretno užaljenostjo, s kostimom proti obleki, z odlično in odločno retoriko; ena s podporo bevskajočega "centralnega komiteja", druga z vihtečim batom navdušenega javnega mnenja. In izkazalo se bo, da je "babji ravs" kot pokroviteljska puhlica srečnih časov patriarhata bolj nevaren kot usodnosti polne strelske vaje moškega dela političnega spektra. In še dokaz za vse naštete trditve: moški se v slovenski politiki nenehno prepirajo že več kot trideset let. Pa kaj groznega iz teh prepirov ni izšlo. Kdaj pa kdaj so koga zaprli, padla je kakšna vlada, kaj hujšega pa se ni izcimilo. Ko sta se zravsali ženski, sta lastnoročno izbrisali iz slovenske politične zgodovine stranko, ki je bila ena izmed dveh stalnic zadnjih treh desetletij našega parlamentarizma in hkrati socialdemokratski jing slovenskemu socialdemokratskemu jangu. P. S. Ne glede v kolikšni meri so navedbe in obtožbe o metodah delovanja stranke SD resnične ter poznavajoč šege in navade vladavine SDS … Če zadnji spor pomeni začetek konca socialdemokracije na Slovenskem – ki je za to državo očitno bolj pogubna kot poplave – nam ne preostane drugega, kot da navdušeno vzkliknemo: "Živel babji ravs!"  

Aplikacija koja obaveštava koliko je vozila gradskog prevoza u saobraćaju i kad dolazi sledeće vozilo ne funkcioniše kako treba, tj. šalje netačne informacije putnicima. Najčešće ne postoje ni glasovna obaveštenja o stanici koja sledi. Sve to veoma otežava slepim i slabovidim osobama funkcionisanje u javnom prevozu. Slepa osoba kada dođe na raskrsnicu ne zna šta treba da radi jer je sve više tastera za slepe koji ne rade, ili nisu dovoljno razumljivi. Ne poštuju se standardi za postavljanje taktilnih staza, što dodatno otežava kretanje slepih i slabovidih. Slepe osobe su diskriminisane u Srbiji, a najčešće pri školovanju i zapošljavanju. Inkluzivno školstvo nije unapredilo obrazovanje slepih i slabovidim jer nema dovoljno kadra koji bi učili takve osobe. Dokaz za to je da u Srbiji postoji jedan peripatolog za obuku slepih da se samostalno kreću. Iako postoji zakonska obaveza da svaki poslodavac mora da zaposli po jednu osobu sa invaliditetom na svakih 50 zaposlenih, to najčešće nije slučaj. Umesto toga, poslodavci radije plaćaju kazne nego da zaposle takvu osobu. Gost: Nikola Đorđević, Predsednik Gradske organizacije slepih Beograda

Po svetu odmeva sobotni upor sil ruske najemniške vojske Wagner. Ta je od pohoda na Moskvo odstopila, potem ko naj bi vodji skupine Jevgeniju Prigožinu beloruske oblasti ponudile zatočišče ter imuniteto za upornike. Kje je Prigožin, ni znano - prav tako ostaja veliko vprašanje, kako bo - če sploh - Wagner deloval v prihodnje. Po oceni generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga so dejanja Wagnerja dokaz strateških napak ruskih oblasti - predvsem nezakonite priključitve Krima in napada na Ukrajino. Podporo tej državi pa je po njegovem mnenju treba nadaljevati. Drugi poudarki oddaje: - SDS napoveduje interpelacijo zoper zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana. - Skrajno desna Alternativa za Nemčijo prvič osvojila volilno okrožje. - Na mariborski vzhodni obvoznici zgorela tri tovorna vozila, huje poškodovanih ni.

In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil (Lukov evangelij 15-20).

In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil (Lukov evangelij 15-20).

Stari tramvajski most je važan deo identiteta Beograda. On podseća na hrabrost pojedinca, ali i čitavog naroda za vreme II svetskog rata, zato bi trebalo da ponese ime učitelja Miladina Zarića koji je presecanjem minirane žice onemogućio njegovo rušenje od strane Nemaca. Investitorski urbanizam duboko zadire u vladavinu demokratije i prava. Zato bi građani morali da vrše aktivniji pritisak na vlasti i da se organizuju u odbrani kulturno-istorijskog nasleđa, jer grad pripada njima. Kada se vrši intervencija u javnom prostoru, građani moraju da budu pitani. To kod nas, nažalost, nije slučaj. Mi se prema kulturnoj baštini odnosimo kao da je Alajbegova slama. Nisu sva rešenja koja postoje u drugim gradovima recept koji bi trebalo primeniti i kod nas. Dokaz za to je plan izgradnje gondole na Kalemegdanu. Za tako nešto nema realnog opravdanja. Spojevi starog i novog su osetljiva tema, zbog toga treba voditi računa da se ne unište estetski sadržaji i kulturna dobra. Na koji način čuvamo kulturno nasleđe? Kako smo dozvolili da rušimo ono što su drugi stvarali? Gost: Srđan Milošević, istoričar i pravnik, Predsednik Centra za istorijske studije i dijalog

Iz Srbije odlaze najbolji zdravstveni radnici, stručnjaci, specijalisti i subspecijalisti u čije je školovanje država ulagala preko 15 godina. Zbog svega toga se pribegava urgentnim specijalizacijama na uštrb znanja. Nema ni ostalih kadrova dovoljno, ali zato nemedicinskog osoblja ima previše. Zaposleni u zdravstvu sami kupuju mantile i klompe, a zimus će u bolnice dolaziti u civilnim odelima jer je pitanje hoće li biti grejanja u bolnicama. Kao što ne znamo koliko smo vakcina kupili i koliko smo ih platili, ne znamo ni koliko ih ima koje ćemo baciti jer im je istekao rok. Danica Grujičić je nova ministarka zdravlja iako je sklona teorijama zavere i izjavama da samo veruje u rusku vakcinu. Ona neće rešiti goruće probleme u zdravstvu jer novca u budžetu nema. Dokaz za to je zakidanje toplog obroka i regresa zaposlenim sa najnižim platama. Na mestu predsednika lekarske komore je čovek koji je bio u sudskom procesu zbog smrti pacijentkinje u privatnom sektoru. U Srbiji je 60% direktora bolnica u vd stanju da bi ministar zdravlja mogao da ih kontroliše i njima manipuliše. Srpsko zdravstvo ne treba privatizovati jer građani nemaju novca za lečenje. U Srbija je sumnjivom privatizacijom sistemski uništeno banjsko lečenje, sportska i medicina rada. gost Dr Rade Panić, Predsednik Sindikata lekara i farmaceuta Srbije

Svjetski čelnici će se koncem mjeseca okupiti u Glasgowu na samitu COP-26. Bit će to ključan trenutak u naporima ograničavanja povećanja globalne temperature na 1,5 stupnjeva. Znanstvenici pak upozoravaju da su ekstremni vremenski uvijeti, poput srpanjskih poplava diljem zapadne Europe koje su odnijele brojne živote, upečatljiv podsjetnik potrebe za snažnijim djelovanjem u sadašnjosti.

SRPSKI RADIO CIKAGO – DZEVAD GALIJASEVICEKSPERT ZA BORBU PROTIV TERORIZMA* SIPTAR-SHQIPTAR NIJE POGRDAN NAZIV ZA ALBANCA* SIPTARSKI TERORISTI PLANIRALI NAPAD NA AMERIKANCE* KOSOVO CRNA RUPA BEZAKONJA, KRIMINALA I TERORIZMA* FANATIK IZETBEGOVIC PRETVARA BOSNJAKE U BEZNACAJAN NAROD* DOGOVOR JE KLJUC OPSTANKA BIH* DRITAN ABAZOVIC PROFITIRA NA SUKOBU SRBA I CRNOGORACA* DJUKANOVIC BRUTALNO OPLJACKAO CG I DOVEO DO POGUBNOG KONFLIKTA* NA ZRTVI SRPSKOG NARODA NASTALA MAKEDONIJA* BUGARSKA, GRCKA I ALBANIJA NEPRIJATELJI MAKEDONIJESERBIAN RADIO CHICAGO IS A KEY PLAYER AMONG THE ETHNIC BROADCASTERS IN THE U.S. AND IS CONSIDERED THE NUMBER ONE MEDIA OUTLET IN THE SERBIAN-AMERICAN AND BALKAN COMMUNITY IN THE UNITED STATES OF AMERICA AND CANADA.SERBIAN RADIO CHICAGO BROADCASTS DAILY FROM 3PM TO 4PM CST ON WNWI AM 1080, CHICAGO.HTTPS://WWW.SERBIANRADIOCHICAGO.COMHTTPS://WWW.SERBIANRADIOCHICAGO.NETSupport the show (https://www.paypal.me/serbianradiochicago)

Ali ima svet kak smisel tudi tedaj, če odmislimo končni cilj vsega bitja in žitja, tisto poslednjo eshatološko »Točko Omega«, kot bi rekel filozof in teolog Pierre Teilhard de Chardin? – Seveda ima! Dokaz je preprost: kadar poslušam Bacha, njegovo vesoljno umetnost fuge, vem, da ima svet smisel, ne glede na to, ali bo »ob koncu časov« res prišel Odrešenik ali ne. Smisel sveta imam tako rekoč tik pred očmi tudi tedaj, ko gledam čudežen pasijonkin cvet, čeprav dvomim, da je v njem namenoma upodobljena Odrešenikova trnova krona. Ob tem pa moram priznati, da nisem povsem prepričan, da bi v najtežjih trenutkih še znal najti smisel sveta v Bachovi fugi ali v pasijonkinem cvetu – a tudi takrat bom morda v ugašajočem spominu nanju našel nekaj utehe. V človeški podobi, v lepoti človeških oči, kadar iz njih sijeta veselje in ljubezen, je smisel biti očiten, ne glede na to, ali je človek resnično ali zgolj v prispodobi ustvarjen kot »podoba božja«. – Kaj pa, če se ozrem v nočno nebo, k tisočerim zvezdam in galaksijam: ali v vsej tej brezmejnosti prostorij in časovij še lahko najdem smisel sveta, neodvisno od kakega »višjega namena«? Namreč, človeški smisel, v tem pomenu, da ga doumem ali vsaj zaslutim in da lahko vanj verjamem tudi brez svetopisemskega razodetja? Ali pa ne morem drugega, kot da s strahospoštovanjem in tesnobo strmim v veličastje zvezdnega neba ter onemim ob vsem tolikanj neznanem in tujem? Če bi živel v grških časih, bi ob pogledu na zvezde, ki so jih takrat imeli za »vidne bogove«, v njihovi nebeški lepoti in sijaju, najbrž lažje uzrl človeški smisel neba kot dandanes. – A čeprav je že Heraklit izrekel znamenite in globoko resnične besede, da se »narava rada skriva«, pa glede smisla vesolja v našem času bolj kot kdaj prej velja naslednja misel: moderni kozmos se je skril v enačbe matematične fizike, v »lepe teorije«, medtem ko pred našimi očmi ostajajo razsute kopice zvezd in zgolj umišljeno »domače« konstelacije, ki so vsaj na videz še vedno takšne, kot so jih opazovali in poimenovali stari zvezdogledi.

Ali ima svet kak smisel tudi tedaj, če odmislimo končni cilj vsega bitja in žitja, tisto poslednjo eshatološko »Točko Omega«, kot bi rekel filozof in teolog Pierre Teilhard de Chardin? – Seveda ima! Dokaz je preprost: kadar poslušam Bacha, njegovo vesoljno umetnost fuge, vem, da ima svet smisel, ne glede na to, ali bo »ob koncu časov« res prišel Odrešenik ali ne. Smisel sveta imam tako rekoč tik pred očmi tudi tedaj, ko gledam čudežen pasijonkin cvet, čeprav dvomim, da je v njem namenoma upodobljena Odrešenikova trnova krona. Ob tem pa moram priznati, da nisem povsem prepričan, da bi v najtežjih trenutkih še znal najti smisel sveta v Bachovi fugi ali v pasijonkinem cvetu – a tudi takrat bom morda v ugašajočem spominu nanju našel nekaj utehe. V človeški podobi, v lepoti človeških oči, kadar iz njih sijeta veselje in ljubezen, je smisel biti očiten, ne glede na to, ali je človek resnično ali zgolj v prispodobi ustvarjen kot »podoba božja«. – Kaj pa, če se ozrem v nočno nebo, k tisočerim zvezdam in galaksijam: ali v vsej tej brezmejnosti prostorij in časovij še lahko najdem smisel sveta, neodvisno od kakega »višjega namena«? Namreč, človeški smisel, v tem pomenu, da ga doumem ali vsaj zaslutim in da lahko vanj verjamem tudi brez svetopisemskega razodetja? Ali pa ne morem drugega, kot da s strahospoštovanjem in tesnobo strmim v veličastje zvezdnega neba ter onemim ob vsem tolikanj neznanem in tujem? Če bi živel v grških časih, bi ob pogledu na zvezde, ki so jih takrat imeli za »vidne bogove«, v njihovi nebeški lepoti in sijaju, najbrž lažje uzrl človeški smisel neba kot dandanes. – A čeprav je že Heraklit izrekel znamenite in globoko resnične besede, da se »narava rada skriva«, pa glede smisla vesolja v našem času bolj kot kdaj prej velja naslednja misel: moderni kozmos se je skril v enačbe matematične fizike, v »lepe teorije«, medtem ko pred našimi očmi ostajajo razsute kopice zvezd in zgolj umišljeno »domače« konstelacije, ki so vsaj na videz še vedno takšne, kot so jih opazovali in poimenovali stari zvezdogledi.

Pandemija žal ni uravnotežila ali celo poenotila sveta. Dokaz za to je tihi boj za cepiva, na katerega zdaj glasneje opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija: bogatejše države si lahko zagotovijo več miljonov odmerkov, kar pomeni, da za revnejše države preostane manj cepiva, to pa je povečini tudi dražje. Kako enotna pa je pri cepljenju Unija v nadaljevanju oddaje. Slišali boste še: - Pahor v Dražgošah: spomina so vredni vsi, ki so se žrtvovali za svobodo - V Petrinji številni ob potresih in sneženju še brez strehe nad glavo - Po strmoglavljenju letala v Indoneziji preživelih najverjetneje ni - Novoletna tekaška turneja Američanki Diggins, Anamarija Lampič skupno 15-a

"Naučio sam jednostavno pozitivno razmišljati. Shvatio sam da i u negativnim situacijama ako pozitivno razmišljaš, uspjet ćeš tu situaciju preokrenuti. Nema smisla razmišljati negativno. Ništa pozitivno ne dolazi od toga.  Prihvatio sam tu situaciju prvog dana. čim sam postao svjestan, ali zapravo nikada nisam odustao. Nikad ne znaš što će biti za pet, deset godina, gdje će otići medicina. Međutim moraš prihvatiti situaciju kakva je sada i prilagoditi život tome. Naravno da bi htio prohodati, ali sada trenutno više razmišljam o tome da želim u Namibiju nego o tome da prohodam. Sretan? Ma, da mi život ostane ovakav? Nemam se što žalit. "............................................................................................................................................"Nagrada za putnika godine? Super je, ti dokažeš da si radio nešto dobro. Htio sam je osvojiti , prošle godine sam se prijavio na nagovor i izgubio u finalu. Razočarao sam se i rekao da ću je ove godine osvojiti, majke mi! Ne znam tko je mogao osvojiti! Bilo je ljudi koji su putovali, ali Tanzanija, Jordan, Šri Lanka, Australija u godinu dana i još k tome dvije stvari, vrha gdje sam se popeo kao jedina osoba na svijetu. Nije lako za nadmašiti, heheh !" - upravo to je Slaven Škrobot u najkraćim crtama. Za njega ne , ne postoji. Putuje, piše, bilježi,predaje i živi punim plućima svoje snove, želje.Iako je 2009. slomio vrat nakon skoka u more te mu je dijagnosticirana Tetrapareza i 100% invaliditeta, to ga nije spriječilo da živi ono što želi i kako želi.Inspiracija?Premala je riječ, što god da napišem-nedovoljno je.Za njega granice ne postoje.Život ima dimenziju življenja,svim srcem, glavom, dušom, željom da ga živi, punim plućima na svoj način.Možda mu treba više, duže, možda je teže..no za njega je - sve i baš ništa nije teško!Invaliditet apsolutno nikakva prepreka nije..jer živi, jer osjeća i ostvaruje svoje snove,Znate zašto? Jer želi i jer je odlučio.Putuje svijetom, piše, predaje,primjer je..i poticaj, motivacija.Pola sata s njim, bilo je premalo..i zato sam sigurna da ćemo se susresti opet..znam da hoćemo ;)i vi i ja , jer ovakvi susreti , razgovori..život su

'Početi nešto je najteže , ali treba samo početi i krenuti..nakon toga stvari se jednostavno događaju. Strah je najgora moguća stvar. Zapravo sam sebe iznenadiš i pitaš se, zašto nisam ranije krenuo. Samo počni, zatvori oči i kreni! Svi možemo puno više nego što mislimo!' -skromno je svoju životnu poruku izrekao i poslao Tomislav Petranović. Oličenje jednostavnosti i skromnosti ,a veličine. Kako baletne jednako tako i ljudske. Otplesao je preko sto uloga, diljem svijeta. Zahvaljujući sjajnim izvedbama u bečkoj državnoj operi, dobio je austrijsko državljanstvo. Na kartu svijeta upisao je i mjesto nacionalnog prvaka u Lisabonu , odnosno Portugalu. Priča pet jezika. Završava studij međunarodnih odnosa i diplomacije, ima 44. godine i jedan je od dvojice u cijelom svijetu da u tim godinama uopće pleše, a kamoli savladava zahtjevne role koje su njemu kao nacionalnom prvaku svakodnevica. Život podređen baletu, ljubav prema umjetnosti, sport, disciplina,odricanje, žrtva i konstantno dokazivanje njemu je način života. Nepravda, životne lekcije kroz koje je izrastao u ono što danas jest. Obožavanje ženskog baleta, teško prihvaćanje muškog u zemlji nogometa kao što je Hrvatska. Rad na sebi, briga o unutarnjem 'ja' te razvoj i rast kao i prihvaćanje i razumijevanje okoline. Dokaz da balet nije elitizam, kao ni starinski već od svega toga izrastao je u Gentlemana kakav se danas rijetko viđa. Dašak svijeta, otvorenog uma, velikog perfekcioniste i radnika doživjela sam kroz razgovor koji bi mogla satima voditi, slušajući i upijajući poruke koje je svojom autentičnošću prenio kako na mene, sigurna sam da će i na sve vas. .. Kliknite play i uživajte. Hvala dragi Tomislave, Inspiracijo..i vidimo se drugom prilikom,na tvom terenu, u tvom dnevnom boravku.. u kazalištu! https://www.instagram.com/tomislav_petranovic/https://www.instagram.com/anaradisic Ana Radišić podcast - razgovori s ljudima koji inspiriraju. Pitanja koja se nerijetko pitamo, kako, zašto i na koji način je netko uspio. Priče gostiju su pokazatelj da su svi uspješni, inspirativni ljudi zapravo jednostavno - ljudi. Njihove postavke, njihova preispitivanja, njihovi životni putokazi - bez maski, ne klasični intervjui, opušteni, topli i iz srca – bit će okosnica svakog podcasta koji možete slušati na svim popularnim podcast platformama poput Apple podcasta, Google podcasta, Deezera, Spotifya... Ana, pravnica po struci, voditeljica emisije 'Exkluziv', urednica i voditeljica glazbene emisije 'Top.hr'. Osim što je lice RTL-a, radijska je voditeljica glazbene emisije 'Inkubator', strastvena trkačica i ljubiteljica sporta, glazbe, knjiga i putovanja, a ono najvažnije putovanje na koje i vas vodi je putovanje prema samom sebi. Produkcija https://www.redlight-production.com 

Tamara Valenčič, po izobrazbi komunikologinja, je strokovnjakinja na področju razvoja in managementa talentov, organizacijskega designa in HRMja ter komuniciranja. Ima bogate izkušnje s povezovanjem dveh strok – HRM in komunikacij, ki jih povezuje v oblikovanje in postavljanje organizacijskih kultur, ki temeljijo na vključevanju, povezovanju in učinkovitosti sodelavcev. Na svoji profesionalni poti se je preizkusila v vladnem okolju, na Gospodarski zbornici Slovenije, v telekomunikacijski industriji ter mednarodni korporaciji. Nazadnje je spoznala tudi start up okolje. Danes je samostojna svetovalka na področju HRMja. Vstopa večinoma v mala in srednja tehnološka podjetja, ki so v ključni fazi intenzivne rasti. Pristop je seveda odvisen od podjetja, so pa njene glavne ekspertize pregled stanja v podjetju, ocena dejanskih potreb, priprava in pomoč pri izvedbi HRM aktivnosti ter vodenje procesa sprememb. Aktivnosti izvaja z občutkom za človeka ter z vključevanjem vseh deležnikov v podjetju. Tamara je aktivna članica, predavateljica in mentorica v Združenju manager in mreži CEED, članica uredniškega odbora revije HR&M, soorganizatorka DisruptHR Slovenia in soustanoviteljica strokovne skupine HRM in the New World, ki združuje že 500 ljudi. Za svoje dosežke je prejela regionalno priznanje ProPR in bila Kadrovski manager leta v Sloveniji. Naj quote: “You will begin to touch heaven, Jonathan, in the moment that you touch perfect speed. And that isn't flying a thousand miles an hour, or a million, or flying at the speed of light. Because any number is a limit, and perfection doesn't have limits. Perfect speed, my son, is being there.” ― Richard Bach, Jonathan Livingston Seagull Naj knjiga: Losing my Virginity, Richard Branson Naj serija: če Netflix, potem Suits :) Hobiji: teenager's mom, travel, cooking, baking, cycling, hiking Najljubša hrana: T-bone steak (by teenage chef) Najljubši podjetnik: Richard Branson Naj app: Medium Trije nauki za poslušalce: · Bodi avtentičen.Vedno! · Poslušaj s srcem! · Bodi role model! *Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, University of Ljubljana, School of Economics and Business, Slovenia.

Jubilarno, 10. Vuglanje obeležavamo uz ono što smo svi slutili, ali nismo mogli da dokažemo – situacija sa korona virusom u Srbiji je jako loša. Dokaz za to dobili smo prošle nedelje kroz tekst Balkanske istraživačke mreže „Korona: Broj umrlih i zaraženih višestruko veći od zvanično saopštenog“ Sa autorkom teksta Natalijom Jovanović pričamo kako je izgledalo to istraživanje, šta ćemo sada, kad sve znamo, da li je do ovoga morao da dođe i zašto svi pričaju samo o delu teksta koji se odnosi na broj umrlih, a niko se ne osvrće na broj zaraženih.

Vuk Vuković je ekonomist, profesor te suosnivač Oracluma, tvrtke koja koristi snagu društvenih mreža, podataka i machine learninga za predviđanje izbornih rezultata, kretanja na tržištu, potražnje proizvoda te ponašanja potrošača. Dokaz efikasnosti je bilo uspješno predviđanje Trumpove pobjedne na američkim predsjedničkim izborima 2016. godine, o čemu naravno razgovaramo na ovom podcastu uz mnoge druge teme kao što su politička ekonomija te stanje Hrvatske i svijeta nakon pandemije Koronavirusa. Vuk na webu: https://www.vukvukovic.org/ Vuk na FB: https://www.facebook.com/vuk.vukovic.ois Oraclum na webu: https://www.oraclum.co.uk/home/ Prijatelj BircTalk Podcasta: Pivovara Slavonica https://pivovaraslavonica.hr/

Jasmin Durić, prof. Serijal predavanja komentar "Knjige tevhida"

Marko Mišulić je osnivač i vlasnik jednog od najuspješnijih domaćih startupa, tvrtke Rentlio koja omogućava "ključ u ruke" poslovanje malim iznajmljivačima. Njegova priča počinje s programiranjem iz hobija i vlastitih potreba, da bi zbog toga završio u financijskim vodama - i iz njih izašao da radi na svojoj ideji i svojem projektu. Dokaz uspješnosti ideje je da Rentlio stalno raste, a osobito je zanimljivo što je Marko firmu bazirao u Zadru, iz vlastitih vrijednosti da je za uspjeh potrebno imati i dobar život u dobroj okolini. 01:30 - Meni je čudno da je moja priča zapravo priča 03:15 - Kako je sve počelo... 06:10 - Nikad nisam napisao CV u životu 11:00 - Strast je automatizacija - ručni rad me zgražao 14:15 - Teški događaji u životu ti promijene perspektivu 16:10 - Što je sreća? 18:45 - Vizija buduće svakodnevnice kao kriterij što raditi 22:30 - Vjerujem da iz loših uvijek izlazim moćno 26:00 - Ne opterećujem se prevelikim planiranjem 27:00 - Kupac neće doći sam od sebe 28:10 - Od korisnika napraviti ambasadore 30:00 - Isključivi fokus na kvalitetu proizvoda 31:30 - Što češće govoriš ne, to si više otvaraš put 34:30 - Overdelivery je stvar komunikacije, ne samo izvedbe 37:45 - Kako definirati diferencijalnu prednost 40:30 - Prelazak klijenta s jednog na drugo softversko rješenje 44:00 - Na webu nemamo broj telefona 50:00 - Što je osoba spremna uložiti više vremena u istraživanje, zagrijanija je za kupnju 52:00 - Inicijalna vizija i koliko je skalabilnost ukorporirana u nju 54:30 - Zašto Zadar? 58:30 - Zašto ne investiciju? Investitori imaju različite ideje i očekivanja od foundera. 1:01:10 - Što je vrijednost biznisa? 1:03:45 - Partner, ne investitor! 1:07:00 - Kad svi kažu da se nešto ne može, meni je motivacija to napraviti 1:07:45 - Intuicija, pa analiza 1:08:30 - Najgori i najbolji savjet 1:11:00 - Strpljivost 1:13:00 - Stavi knjigu u ruke sebi sa 17 godina - It Doesn't Have to Be Crazy at Work 1:15:30 - Raditi efikasnije, ne više 1:19:00 - Zahvalan na malim stvarima Marko preporučuje: Jason Fried - It Doesn't Have to be Crazy at Work Darren Hardy - Compund Effect -- dostupno i na YouTubeu kao predavanje PREPORUKE ZA LAKŠE I UGODNIJE SLUŠANJE PODCASTA 3 Načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda *Epizoda podcasta snimljena je na radiju 808. Majstor zvuka: Gordan Antić Suradnik na blogu: Mario Mucalo

Marko Deša je jedan od najuspješnijih hrvatskih kickboksača u disciplini semi contact, s cijelim nizom zapaženih uspjeha. Među brojnim rezultatima svakako valja izdvojiti da je bio svjetski juniorski prvak i tada proglašen najboljim borcem svjetskog prvenstva, nositelj brončanog odličja sa svjetskog seniorskog prvenstva, pa dva puta bronce s europskog prvenstva, nositelj svjetske juniorske bronce, pet puta pobjednik svjetskog kupa, 15 puta državni prvak i još mnogo odličja s domaćih i međunarodnih natjecanja. Marko Deša je bahati semi-finalist Big Brothera, provokator koji svima pametuje, lako plane, ženskar koji će spikom brzo okrenuti svaku žensku i konobar. Marko Deša je strastveni sportaš koji je sebi za inat godinu dana trenirao sportove koje inače ne voli da bi osvojio Ironmana: 3.8 km plivanja, 180 km vožnje bicikla i 42 km trčanja, bez pauze, unutar 16 sati. Zato da si dokaže da može. Marko Deša je legendarni fitness trener za kojeg klijenti kažu da ih vrhunski motivira i brine se o njima, za njihovo dobro, ma što trebao raditi da to postigne. Tko je Marko Deša? Možda saznate u ovom razgovoru. 01:00 - Saša: uz Markovu pomoc sam se steso 02:00 - Krene se od početka 04:15 - Treba “samo” stvoriti naviku, beneficije su bezbrojne 05:30 - Počelo je kick boxingom 06:45 - Kada se odričeš, pa ostvariš cilj, zadovoljstvo je ogromno 07:30 - “Mali” sportovi 09:15 - Čovjek ili stroj - što je bliže savršenstvu? 11:00 - Da li će se iscrpiti šah? 12:00 - U sportu zdravlje i ganjanje rezultata ne idu zajedno 13:15 - Nadam se da mi dijete neće biti sportaš 14:00 - Sportaši očekuju ozljede 17:10 - Repeticijom do savršenstva pokreta 18:45 - U borilačkim sportovima pogotovo razvija se respekt s vremenom 19:30 - Nisam vrhunski trener, ja sam motivator 21:00 - Poredba kapitalizma i vježbanja 22:45 - Ne previše diskretna reklama - EQUINOX - augmented reality na Adventu 25:00 - Krivi i pravi dijelovi tehnologije 27:20 - Je li itko ikad bio u Slunju? 30:00 - Sport uči neke druge stvari 31:00 - Trema vs. uzbuđenje 32:45 - Što više šutiš, to više čuješ 33:45 - Svatko može lagat drugoga, ali ne možeš sebe 35:10 - Je li bolji bilo kakav trener ili nikakav? 36:30 - Ironman i Big Brother 38:00 - Motiv ulaska u Big Brother 41:00 - Reality show = manipulacija stvarnošću 44:15 - Big Brother je bio jedna od mojih učiteljica 47:00 - Idi, guglaj me! 49:00 - Jesu li nakon Big Brothera pljuštale razne ponude za posao? 51:20 - Ako ti "Marko iz Big Brothera" treba, velika je vjerojatnost da si fake 54:10 - Džaba sav trening, turniri i titule, kad te ljudi prvo cijene kao "Marko Big Brother" 57:30 - Nema "ne mogu" 58:30 - Ljudima je bitnije raditi s nekim tko je poznat nego s nekim tko zna 1:01:00 - Radim s čovjekom 1:03:00 - Usmena predaja 1:06:30 - Istreniraš volju za životom 1:07:45 - Ljudi vole pohvale 1:11:00 - Koliko ljudi nastavi, koliko ljudi odustane? 1:14:00 - Reakcije na zafrkanciju 1:16:45 - Ironman 1:20:30 - Kad izađeš iz bazena nakon treninga u 7:20 ujutro... 1:22:30 - Skup sport 1:27:00 - Doček nakon Ironmana 1:29:50 - Odlučio sam tko će mi biti prijatelj 1:31:30 - Dokaz za bahatost 1:34:00 - Nisam znao prepozanti uzbuđenje 1:36:30 - Samo ti znaš jesi li spreman ili nisi? 1:37:20 - Najgori i najbolji savjet 1:45:00 - Postavite si ciljeve Ova epizoda je snimana malo drugačije - ostavite komentare na Facebooku što mislite o kvaliteti zvuka! PREPORUKE ZA LAKŠE I UGODNIJE SLUŠANJE PODCASTA 3 Načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda *Epizoda podcasta snimljena je na radiju 808. Majstor zvuka: Gordan Antić Suradnik na blogu: Mario Mucalo  

Kletvice in psovke »delujejo« ne da bi se popolnoma zavedali njihovega pravega pomena. Dokaz za to je otrok, ki ob preklinjanju zazna razburjenje, ne razume pa pomena. V drugem delu oddaje bomo konkretneje analizirali nekaj pogostih kletvic in zakaj delujejo. Ob njihovi izgovarjavi jih ne bomo prekrili s piskajočim zvokom, kot bi to morali, če bi šlo za namerno in žaljivo preklinjanje. Oddaja je namreč namenjena njihovi analizi. Gost je bil dr. Bernard Nežmah, avtor knjige Kletvice in psovke. (Ponovitev oddaje.)

Dokaz je dužnost tužitelja, a zakletva je pravo branitelja