Podcasts about kasneje

Poslušalka je sestro Nikolino vprašala, za kaj lahko uporabi zamrznjen bob, ki ima debelo lupino. Sestra ji je svetovala, naj ga skuha, nato pa spasira in preko cedila precedi. Tako bo dobila dobro kremno juho. Ta bo še bolj okusna, če ji bo dodala na čebuli pražen krompir in korenček. Kasneje se je v oddajo oglasila poslušalka in svetovala, naj se bob z debelo lupino najprej olušči, nato pa skuha.

Denis je leta 2006 diplomiral iz ruščine in sociologije kulture (Univerza v Ljubljani) ter vzporedno iz mednarodnih odnosov ter za svojo diplomsko nalogo prejel Prešernovo nagrado za najboljšo diplomsko nalogo. Študij je nadaljeval na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, kjer je leta 2009 magistriral iz mednarodne poslovne ekonomije. Na Fakulteti za družbene vede je leta 2013 doktoriral s področja energetske diplomacije Ruske federacije. Svojo doktorsko dizertacijo je preoblikoval in jo pri založbi Umco izdal v samostojni monografiji. Leta 2018 je zaključil še študij MBA na IEDC – Poslovni šoli Bled.   Poslovno pot je začel pri Prvi osebni zavarovalnici kot namestnik direktorja v hčerinski družbi v Kijevu. Leta 2008 je prevzel vodenje prodaje na trgih Vzhodne Evrope za družbo Telargo. Med leti 2010 in 2014 je deloval kot ekonomski svetovalec na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Moskvi. Po vrnitvi iz Rusije je kariero nadaljeval na vodilnih položajih v Skupini SIJ, kjer je bil do leta 2017. Najprej kot izvršni direktor za korporativno komuniciranje in nato kot glavni izvršni direktor in član uprave.   Denis je soustanovitelj podjetja DTRANSFORMA, ki svetuje organizacijam, kako se osredotočiti na razvoj odprte digitalne kulture z učinkovito komunikacijo po novih kanalih. Od leta 2018 je v podjetju Stratkom kot direktor za poslovni razvoj skrbel za preoblikovanje komunikacije in odnosov z javnostmi z novimi poslovnimi modeli, digitalnimi orodji in kanali. V letih 2019-2022 je bil direktor, soustanovitelj in partner v komunikacijski družbi Herman & partnerji.   Bil je tudi član nadzornega sveta Perutnine Ptuj (2016-2017) in SIJ d. d. (2014-2016). Že šest let je član Poslovno-marketinškega sveta Olimpijskega komiteja Slovenije in od leta 2019 tudi podpredsednik Plavalne zveze Slovenije. Kasneje pa bil soustanovitelj in direktor integrirane komunikacijske agencije Herman & partnerji (2019-2022). Ima izkušnje iz vodenja kompleksnih strateških komunikacijskih projektov, delovanja nadzornih svetov, je redni kolumnist, mentor in predavatelj.   Kot kolumnist in komentator uporablja širino – znanj, izkušenj in zornih kotov – kot orodje. Nekdanji plavalec, ki se je prelevil v rekreativnega maratonca in triatlonca. Ponosni mož in oče. Strastni popotnik, ki poskuša številne interese združevati v smiselno celoto. In o tem tudi kaj napisati.   Naj quote: »Speak last, act first«. Naj knjiga: Mojster in Margareta, Bulgakov Naj serija: Seinfeld Hobiji: tek, triatlon, potovanja, branje, pisanje Najljubša hrana: steak Najljubši podjetnik: Yvon Chouinard, ustanovitelj Patagonia Naj app: Google maps Zaključni nauki: ·       Vedoželjnost je mati napredka. ·       Ni pomembno samo teči, ampak tudi, v katero smer. ·       Vedi kdaj bolje odnehat. Včasih je potrebnih 2 koraka nazaj, da lahko nato narediš 5 korakov naprej.

Pred kratkim je minilo dve leti od začetka vojne v Ukrajini, čez nekaj dni bo pol leta, kar poteka genocidna vojna na območju Gaze in na drugih palestinskih območjih. Človeku, ki vojne še ni izkusil, so vsakodnevno ubijanje, strah, negotovost, izgube bližnjih, tudi begunstvo, v resnici nepredstavljivi: če jih mora izkusiti otrok, še toliko bolj.Otroška pediatrinja, humanitarka in dolgoletna predsednica Slovenske  filantropije dr. Anica Mikuš Kos se v vsa čustva teh otrok z lahkoto vživi: ker jih je kot otrok preživela sama. Kot majhna punčka je del otroštva s staršema preživela v partizanih in se razmer v partizanski bolnišnici, strahu, a tudi drobnih dogodkov, ki so ji vlivali upanje, še dobro spomni. Kasneje so ji tudi te izkušnje prišle prav, ko je kot strokovnjakinja  pomagala žrtvam vojne na različnih koncih sveta. Toda prav zaradi vseh izkušenj je prepričana, da večina otrok izkušnjo lahko preživi brez resnejših trajnih posledic. In čeprav sodi v vrh svoje stroke, verjame, da smo za tak izid mnogo bolj kot še tako dobri strokovnjaki za duševno zdravje, odgovorni vsi mi, ki jim znamo znova vrniti vero v dobro.

V tem tednu bomo večkrat slišali, da minevata dve leti od začetka vojne med Rusijo in Ukrajino. A ta vojna prav v teh dneh traja že celo desetletje. Takrat so se namreč začele napetosti na Krimu in v vzhodnih ukrajinskih regijah, nato pa so separatiste podprle tudi ruske paravojaške enote, prevzele nadzor nad nekaterimi upravnimi stavbami in tako podžgale konflikt, ki je pred dvema letoma z napadom na večji del Ukrajine dobil le še večje razsežnosti. V tem času sta se močno spremenili tudi obe državi in njuni ljudje. Na precej mučen sprehod po vsakdanu Rusov in Ukrajincev nas bo popeljal Matej Hrastar.

Tokratna epizoda je skoraj v celoti posvečena obisku našega cenjenega predsednika Mateja Klinca Klinota na Ferskih otokih, kjer je bil priča edinim trem golom, ki jih je Olimpija do danes prejela pod vodstvom Zorana Zeljkovića. Kasneje se pogovarjamo še o aktualnih zadevah v zmajevem gnezdu.

Leto 2023 je za mestni kino Kinodvor izjemno pomembno. Nekdanji ponos jugoslovanskih kinodvoran praznuje tri obletnice: stoletnico delovanja kina na Kolodvorski, dvajset let art kina ter petnajst let Javnega zavoda Kinodvor in s tem delovanja Mestnega kina Kinodvor. Da je ta kinodvorana preživela vse do danes, si je nadela vrsto različnih podob: najprej je bila Kino Ljubljanski dvor, ki se je sredi tridesetih let preimenoval v Kino Sloga. Kasneje je Sloga postala erotični kino in sinonim za mehko erotiko. In to je ostala do leta 1992, ko je na isti lokaciji zaživel Kino Dvor in nazadnje današnji Mestni kino Kinodvor. Skozi njegovo rojstvo, odraščanje in zrela leta se je s sogovorniki sprehodil Jure K. Čokl.

Sestra Nikolina je poslušalki, ki jo je prosila za ideje za jedi, ki bi jih lahko skuhala za dva ali več dni, svetovala, naj pripravi: ričet, zelenjavno enolončnico (v njo lahko zakuhamo drobne testenine), govejo juho, golaž, obaro, nadevana paprika, jedi iz špinače, sataraš ... Kasneje v letu bodo lahko pripravila tudi jedi iz kislega zelja in repe ...

Neki veterinar je pripovedoval zgodbo o šestletniku in njegovem umirajočem irskem volčjem hrtu Lakiju. Šestletni Erik in njuna starša sta bila na Lakija močno navezani in vsi so upali, da psa lahko reši čudež. Veterinar je namreč pri psu odkril že precej napredovan stadij raka. Pes je bil že star in veterinar je družini povedal, da ne more več ničesar storiti, da bi psa ohranil pri življenju. Ponudil jim je, da opravi postopek evtanazije pri njih doma. Starša sta se strinjala, da bi lahko bila za vse, posebej za šestletnega Erika, to globoka izkušnja. Otrok bi se lahko iz tega nekaj naučil za življenje. In res je veterinar prišel naslednji dan na dom družine, ki je bila že zbrana okrog starega Lakija. Erik ga je počasi božal, čeprav ni povsem razumel, kaj se pravzaprav dogaja. Laki je čez nekaj trenutkov že zaspal. Mali fant je očitno mirno in brez pretirane žalosti sprejel Lakijevo smrt. Veterinar je še nekaj časa posedel ob družini in odrasli so glasno premlevali, kako žalostno je, da psi živijo tako kratek čas. Sploh v primerjavi z ljudmi, so se vsi strinjali. Erik, ki pa je bil ves ta čas tiho, se je tedaj oglasil: »Jaz vem, zakaj je tako.« Vsi so se začudeno obrnili k fantu, ki jim je razložil: »Ljudje se rodijo, da bi se naučili dobro in prav živeti. To pomeni, da bi imeli vse ljudi radi in da bi bili prijazni, kajne?« Fant je nadaljeval: »No, psi to že znajo in zato jim ni potrebno na svetu vztrajati tako dolgo kot ljudem.« Veterinarju je dala fantova izjava zelo misliti in še danes se večkrat spomni nanjo. Opazil je, kako malo je potrebno, pa so psi videti tako srečni. Kasneje si je napravil kratek seznam, česa vse se še lahko nauči iz življenja psov: - Ko se vrne ljubljena oseba domov, priteci, da jo pozdraviš - Pretegni se, preden vstaneš - Zadremaj - Izogibaj se grizenju, če zadostuje, da zarenčiš - Nikoli se ne pretvarjaj, da si nekaj, kar nisi - Če je tisto, kar si želiš, zakopano, koplji, dokler ne najdeš - Na vroč dan pij veliko tekočine in bodi v senci - Ko ima nekdo slab dan, tiho sedi v bližini in bodi nežen - Uživaj v pozornosti in dovoli, da se te ljudje dotaknejo - Odkrij pristno veselje v preprostem sprehodu - Bodi hvaležen.

V milanski bolnišnici je umrl nekdanji trikratni italijanski premier in medijski mogotec Silvio Berlusconi. 86-letni vodja vladne stranke Naprej Italija je dve leti bolehal za kronično levkemijo, zaradi katere je bil v zadnjih mesecih večkrat v bolnišnici. Prihajajo že prvi odmevi. Klic v Trst, dolgoletni glavni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar. O Silviju Berlusconiju je bilo napisanih veliko člankov in knjig, eno izmed njih z naslovom “Italijan”, je leta 2010 izdala švedska novinarka Kristina Kapellin, dolgoletna dopisnica različnih švedskih medijev iz Rima. Zanimivo, da je Silvio Berlusconi svojo medijsko pot začel v Kopru, točneje na RTV Koper – Capodistria. Pokojni nekdanji italijanski premier je namreč tržil program v Italiji in soustvarjal kvaliteten športni program. Veliko gledanost so imele predvsem nogometne in košarkaške tekme, še pred tem pa prenos Olimpijskih iger leta 1976. Program je bil zelo uspešen in gledali so ga ljudje po vsej Italiji. Kasneje je postal uspešen poslovnež, saj je ustanovil največjo italijansko medijsko podjetje Mediaset. In kot medijski mogotec je vstopil v politiko, kar je po besedah Kristine Kappelin predstavljajo velik precedens.

V septembru 2021 je cel svet spremljal iskanje pogrešane 22-letne Gabby, ki je izginila med potovanjem s kombijem, na katerega se je odpravila s svojim zaročencem Brianom Laundriejem. Z vsako novo informacijo se je situacija le še slabšala, dokler na koncu ni izginil tudi Brian, kmalu za tem pa so našli Gabbyjino truplo. V letu, ki je minilo od teh dogodkov smo dobili vse odgovore, ki smo jih želeli in potrebovali, a vseeno se njena družina še vedno bori, da bo pravici do konca zadoščeno.

Avtorica recenzije: Alenka Juvan Bralka: Jure Franko

Ob proslavi stoletnice nogometa v Trbovljah sta v rdečih revirjih gostovali dve inštituciji – Olimpija in Tajno društvo OFC! Zeleno-beli so odigrali prijateljsko tekmo z domačim Rudarjem, mi pa smo v 119. epizodi našega in vašega podkasta gostili bivšega nogometaša Olimpije, rojenega Trboveljčana Miloša Hudarina! V organizaciji našega zunanjega sodelavca Diega Periča smo se z bivšim bočnim branilcem sestali v prostorih nogometnega kluba Rudar, kjer smo v prijetnem vzdušju pokramljali o zanimivi karieri našega gosta, ki je bil že kot sedemnajstletni fant na radarju zagrebškega Dinama. Svoja najboljša leta (1991-95) je dal Olimpiji in z njo osvojil štiri naslove državnega prvaka in eno pokalno lovoriko. Kasneje je igral še za velenjskega Rudarja, poskusil pa se je tudi v tujini. V ruski drugi ligi je nastopal za Metalurg Lipetsk. Po koncu kariere se je lotil trenerskega posla, bil med drugim tudi trener članske ekipe Rudarja, nazadnje pa je pred koronakrizo učil najmlajše.

It looks like the wedding plans will have to wait, but Dave is not wasting time. He learned that IMPORTANT is POMEMBNO, LATER is KASNEJE, PLAN is NAČRT, WEDDING GUEST is SVAT and DUTIES are OBVEZNOSTI or NALOGE. He also learned that MUSIC is GLASBA, FOOD is HRANA, CAKE is TORTA and that they will need a LOAN - POSOJILO for the wedding that Fani wants...

Čim prej jih začinimo, da se marinirajo: potresemo sol in poper ter pomažemo kapljice olivnega olja. V ponvi jih opečemo z obeh strani, nato jih naložimo (kot strešnike), ob strani damo drobno sesekljano čebulo, strt česen in prilijemo malo juhe ali vroče vode ter počasi dušimo do mehkega. Po potrebi dolijemo tekočino. Kasneje lahko naredimo zelenjavno, gobovo ali kakšno drugo omako.

Dr. Božidar Flajšman zadnja štiri leta dela kot asistent na oddelku za Zgodovino Ljubljanske filozofske fakultete, kjer raziskuje življenje ob okupacijskih mejah med drugo svetovno vojno. Čeprav se tej temi posveča zelo zavzeto, pa je to le zadnji v vrsti poklicev, ki jih je opravljal v preteklih desetletjih. Belokranjec, doktor likovne pedagogike in nekdanji profesor likovne umetnosti, ki ga še danes fascinira vse od zgodovine vizualnih nagovorov do zbiranja in interpretacije starih razglednic, je namreč v 80-ih letih intenzivno sodeloval pri razkrivanju posledic ene največjih ekoloških katastrof tistega časa, onesnaženosti reke Krupe. Kasneje je skupaj z Dušanom Plutom ustanovil stranko Zeleni Slovenije in postal njen prvi generalni sekretar, po njenem razpadu se je kot strokovni sodelavec v državnem zboru še leta ukvarjal z ekologijo in se med drugim boril proti privatizaciji lova, v Sloveniji pa je organiziral tudi letovanje skupine otrok, ki jih je prizadela černobilska nesreča. Poleg tega že od sodelovanja pri reviji Razmerja v 80-ih letih snema pogovore z ljudmi, ki so tako ali drugače prisostvovali najrazličnejšim dogodkom v naši zgodovini. No, to znanje mu nedvomno pride prav tudi zdaj, ko se zgodovinskemu raziskovanju vpliva okupacijskih meja posveča prav skozi prvoosebna pričevanja in spomine ljudi. O njegovem raznolikem življenju, od mladostnih potovanj na Bližnji vzhod, zanimanja za likovno umetnost, začetkov ekološkega aktiviranja pa do današnjih zgodovinskih raziskovanj, se je z Božidarjem Flajšmanom za tokratno Razkošje v glavi pogovarjala Alja Zore.

EPIZODA 05Studio osvetljujejo ring light in star light luči LUEUR BEAUTY: https://lueur-beauty.com/sl.S promocijsko kodo "CHLANI15" dobite 15% popust!Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycNa podcast se je iz Štajerskega konca z vlakom pripeljal Slovenskobudalol oziroma Dani, eden večjih slovenskih youtuberjev in tiktokerjev. Spregovoril je o drami s svojim prijateljem ter Jureta in Mateja naučil nekaj ruskih besed, saj je nekaj časa živel v Moskvi. Kasneje v epizodi se je pridružil tudi Domen, ki je podelil najnovejšo dramo iz svojega stream-a.SPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Ana: https://www.instagram.com/zup_ann/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

11. september 2001 bo šel v zgodovino kot določen mejnik, ki je tako ali drugače zaznamoval celoten svet. Leta 2016 je več kot 75% Američanov trdilo, da so ti dogodki najbolj zaznamovali ameriško zgodovino. Spremenili so se varnostni protokoli na skoraj vseh ravneh življenja, spremenilo se je vojskovanje, spremenile so se številne globalne spremembe, ki tudi danes, 20 let po tragičnih dogodkih v New Yorku, še vedno krojijo življenje po svetu. Razmišljanja o zadnjih 20 letih, posledicah 11. septembra, nadzoru, migracijah in porazu civilne družbe sta prispevala: Vasja Badalič, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ter poznavalec razmer na Bližnjem vzhodu, in izredni profesor dr. Aleš Bučar Ručman, prodekan za mednarodno sodelovanje na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Avtor: Gašper Andrinek

Sanjo Grohar je leta 2005 osvojila naziv Miss Slovenije. Kasneje se je odločila za pevsko kariero, bila pa je tudi televizijska voditeljica. Uspešna manekenka ima tudi precej izkušenj z življenjem v tujini, danes pa je mamica, ki se posveča svojemu sinčku Nicolaiu. Njen Instagram profil vztrajno raste, ima pa danes tudi svojo modno znamko oblačil They call me bam bam. V podcastu mi je zaupala kako se je spopadala z anksioznostjo ter kako ji je vloga mlade mami pri tem pomagala. Če imaš vprašanja, mi lahko vedno pišeš na nastja@malinca.si. Spremljaš pa me lahko tudi na Instagramu @malincanastja.

Vprašanja, ki si jih ob 30. rojstnem dnevu Slovenije zastavljamo v oddaji: Kje smo, kam gremo, in kam bi morali iti? Naša družba je izjemno pisana, razlikujemo se po starosti, spolu, narodnosti, veri, prepričanjih, a vendar se včasih zdi, da o prihodnosti pri nas in po svetu odločajo zgolj beli moški nad 50 let. Izjeme so silno redke. Zato v oddaji o prihodnosti sprašujemo tiste, ki so v naši državi večinoma popolnoma spregledani – mlade odrasle. Področja, ki so pomembna za prihodnost naše družbe in države, so tako številna, da je v tej oddaji nemogoče nasloviti vsa. Avtorica oddaje Karmen Kogoj Ogris je identificirala tri po njenem mnenju ključna področja, ki prinašajo neznanske izzive, a hkrati lahko sprožajo pozitivne spremembe: to so okolje in trajnostni razvoj, duševno zdravje ter enakopravna in vključujoča družba. Kasneje je premislek naplavil še veliko, heterogeno področje umetnosti. Zato sta nastala dva ločena pogovora. V prvem delu oddaje boste slišali pogovor s tremi mladimi strokovnjakinjami Uršo Leban, Niko Kovač in Niko Tavčar, ki je nastal v radijskem studiu. Nekaj dni pozneje pa se je avtorica oddaje v zavetju ljubljanske Drame pogovarjala še z mladim dramskim igralcem Benjaminom Krnetićem. Oba pogovora dajeta vpogled v svet, ki bi ga moral po mnenju avtorice poznati vsak, ki danes, v tem trenutku, kroji jutrišnjo prihodnost. foto: Pixabay/Graehawk

Peter Baroš je v svet profesionalne glasbe vstopil pred več kot 20 leti (še preden je imel izpit za avto) kot klaviaturist in saksofonist skupine Zaklonišče prepeva. Iz filozofije in sociologije kulture je doštudiral je na Filozofski fakulteti, kjer je ves čas, svoj vsebinski fokus usmerjal na glasbo. Po študiju se je kot svetovalec za področje glasbene umetnosti zaposlil na Ministrstvu za kulturo. Kasneje je prevzel naloge generalnega sekretarja SIGIC - Slovenskega glasbenoinformacijskega centra, kjer je zaposlen še danes.Pod njegovim okriljem se udeležuje številnih mednarodnih odprav, namenjenih promociji slovenske glasbe v tujini. Slednje predstavljajo WOMEX, Jazzahead, Eurosonic, Classical:Next, Waves Vienna in drugi. Aktivno deluje tudi v mednarodnih glasbenih mrežah IAMIC, EMEE in HEMI.Pri svojem delu velik poudarek namenja svetovanju mladim glasbenim generacijam, ki so še na začetku svojih poti in potrebujejo ustrezne informacije za ključne odločitve, ki vodijo v profesionalno glasbeno okolje. Sodeluje tudi z Javnim zavodom Mladi Zmaji, kjer je v črnuškem Basementu vzpostavil glasbeni inkubator za mlade glasbenike in drug podporni kader (management, booking, piar...).V prostem času rad bere, vozi gorsko kolo, kuha in vijači modularni sintesajzer.-Produkcija: Shtrayfix events Gostitelja: Jurij Jovan, David LavričZvok: Jurij Jovan, Matija ŠkerjanecKamera: Anže PeterkaMontaža: Maks HribarGrafično oblikovanje: Gregor PogačnikUvodna skladba: ASTWØ - Cyber Theft-SHTRAYFIX EVENTSFacebook

O kriptovalutah, kriptožetonih, kriptovročici sem se pogovarjala z Matejem Tomažinom, nekdanjim borznikom, ki je prestopil v kripto svet. Epizodo priporočam tudi skeptikom. Tokratni podcast je uvod v kripto svet. Ta povzroča pri ljudeh različne odzive – nekateri pravijo, da gre za nateg in kockanje, drugi, da je to naša prihodnost. Takšni so bili tudi vaši odzivi v moji Instragram zgodbi, ki sem jo objavila ob napovedi te kripto epizode.   Za vse, ki pravite, da vas kripto ne zanima, da je to kockanje, prevara, sramota in še kaj, vas vabim, da vseeno prisluhnete epizodi, ker boste slišali drugačen način razmišljanja, ki lahko še dodatno potrdi vaša prepričanja ali pa morda celo spodbudi k nadaljnjemu raziskovanju. V uvodni kripto epizodi se pogovarjam z Matejem Tomažinom, nekdanjim borznikom, ki je prestopil v kripto svet. Matej je na kapitalske trge vstopil pred 25 leti še kot študent, bil je upravljavec premoženja in kasneje tudi prokurist pri borzno-posredniški hiši Ilirka. Leta 2006 je na Hrvaškem ustanovil družbo za upravljanje premoženja Alfa Invest in jo leta 2009 prodal NFD. Kasneje postal član in potem še predsednik uprave KD Skladi (danes so to Generali Investments). Matej je po borzni karieri skočil v svet podjetništva, soustanovil nekaj podjetij in bil tudi angelski investitor v več zagonskih podjetij. Ukvarjal se je tudi z virtualno resničnostjo. Leta 2017 se pridružil ekipi kriptopodjetja Iconomi, ki je bilo prvo slovensko podjetje, ki je leta 2016 izvedlo ICO oziroma prvo izdaja kriptožetonov. Zbrali so 10,6 milijonov dolarjev za projekt platforme za upravljanje kriptoimetij oziroma kriptoskladov. Tam je zdaj direktor.  _____________________________________________________ OPOZORILO V tej kripto epizodi so omenjene konkretne naložbe, ki ne predstavljajo naložbenega nasveta. Razmere na kripto trgu so zelo razgrete in v takšnem okolju je potrebna dodatna previdnost. Tečaji dobesedno letijo v nebo oziroma »to the moon« in donosnosti presegajo v zelo kratkih obdobjih več tisoč odstotkov. Balon se kot že videno v kriptu napihuje. Izpolnjeni so namreč trije pogoji: 1.       nekaj je na tem in tehnologija se razvija, 2.       pretekla donosnost se vidi kot garancija za prihodnjo donosnost, 3.       vsi znajo povedati, da gre za izjemno naložbeno priložnost in vsi želijo zaslužiti s kriptom. Toda, balon bo počil. Tako kot je že nekajkrat. Pomembnejše vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo s kriptom na srednji in dolgi rok. Za razumevanje potenciala različnih kripto projektov si je predvsem potrebno vzeti čas, jih spoznati in šele na to razmisliti o investiranju. Najpomembnejše pri investiranju pa je, da na koncu mirno spite.   _____________________________________________________ BREZPLAČEN LAJV DOGODEK 18. maj ob 17.00 Money-Log oziroma dialog o aktualnih dogajanjih na kapitalskih trgih v živo z Damianom Merlakom, Andražem Grahkom in Tonijem Jukičem. Naročite se na e-pismo na www.biznispace.com, da boste prejeli povezavo do dogodka.   Dopolnjujemo ....

Zase pravi, da je načeloma dober človek ... razen na cesti :) Kasneje malo za šalo, malo zares razloži, kako "šola" neotesane voznike. Če je celo šalo že naložil na svoj youtube kanal pa boste morali preveriti sami. Med pogovorom Sašo iznajde in definira novo besedo: kišlati, kar pomeni kihniti in kašljati hkrati, torej dvojna erupcija aerosolnih kapljic. Še en način spuščanja aerosolov omeni, a tu raje ne bi šel tako daleč. V preteklosti je namakal peke v Ljubljanico, zdaj rad poseda po pultih, v prihodnje pa morda začneva s skupno zoom telovadbo. Do takrat pa vabljeni k poslušanju!

Dirkalno kolo živo rumene barve. Sestavil mu ga je oče, ko je bil star 8 let. Kasneje si je s prisluženim denarjem kupil Bianchi-ja, ki ga je oče v nemškem jeziku naročil s klicem v Italijo. Tudi Bianchi je rumen, a številko prevelik. Sedaj vozi Cervéla. Kljub temu ni prepričan, da je kolesar. Presodi sam/a. Tomato Košir. Prisluhni!

Neža Mlakar in Karmen Meze sta prijateljici iz otroštva, ki si delita vizijo svojim otrokom privoščiti zdrav posladek. Razvili sta zamrznjen desert na palčki La Popsi, ki je pripravljen iz svežega sadja ter s posebnim postopkom izdelave ohrani vitamine. Leta 2018 je postal hit produkt na Štartaj Slovenija. Kasneje so se pridružili bonboni iz sadnih koščkov in sadni sorbet, letos pa sta predstavili še sadne ledene kocke. V tej epizodi Reneseanse smo se z Nežo in Karmen pogovarjali, kako sta začeli svojo podjetniško zgodbo, širili ponudbo izdelkov, naredili preboj na avstrijski trg ter kakšna je njuna vizija za naprej. Povezave: La Popsi Neža in Karmen na Štartaj Slovenija

Katarina Raičević je po izobrazbi diplomirana pedagoginja in profesorica sociologije. Zase pravi, da je stara duša v mladem telesu. Je v razmerju s fenomenalno osebo že 17,5 let in ima sina starega 5,5 let. Njena kariera je bila zelo raznolika, od njene prve zaposlitve, ki je bila prodaja Kirbi sesalcev, kar je delala natanko 1 teden, nato je delala tudi kot hostesa pa do dela v gostilni in v trgovini z interierjem. Kasneje so prišle bolj pomembne zaposlitve, kot je IBM (2 leti), Microsoft (8 let), kjer je dodobra spoznala korporativni svet, saj je bila kar na sedmih različnih funkcijah, nato pa je prišla v podjetje Bisnode (najprej vodja SME prodaje za južne trge, sedaj pa je vodja korporativne in SME prodaje za Jugovzhodno Evropo, kjer pokriva ekipo sedmih trgov in kjer vodi ekipo izjemnih vodij lokalnih prodaj. Izobrazba ji veliko pomeni (“Some people would call me a nerd”,) kar se je odrazilo v zlati maturi, nato Zoisovi štipendiji in na koncu Prešernovi nagradi za diplomsko delo z naslovom Homoseksualnost in religija (kjer je proučevala odnos krščanstva, judovstva in islama do homoseksualnosti). Vedno so jo zanimale tabu teme in teme, ki so na robu (s kolegico na faksu sta npr. naredili seminarsko o prostituciji v Sloveniji). V življenju jo vodi rezultat in je sama sebi svoj idol čez x let. Verjame, da smo vsi ljudje najboljša verzija sebe v danem trenutku. Osebni razvoj, samospoznavanje in krpanje lastnih ran je nekaj, v čemer uživa. Fascinira jo, če lahko navdihuje druge, jim svetuje in pomaga. Ima močno razvito intuicijo, ki ji tudi sledi. Je velik ljubitelj poletja, zimski športi pa ji niso najljubši. Trenirala je košarko, odbojko ter kasneje postala inštruktorica aerobike. Navdihuje jo iskrenost, odlične debate in obkroža se predvsem z ljudmi, s katerimi ima lahko globoke debate ter uživa v odgovornosti. Iskrenost zanjo predstavlja najvišjo stopnjo spoštovanja. Pri vodenju je pragmatična, transparentna in poizkuša ustvariti varno mrežo za svoje ljudi, da so lahko to kar so. Po njenem mnenju le tako lahko začnemo delati premike. Če lahko vidi sadove svojega dela, ustvarja nove ideje in jih testira, ji je to odlično, ker samo eksekucija nečesa ji ni dovolj. Fun facti: Kot otrok je želela postati pevka ali igralka. Je celo šla na karaoke in tam pogorela. Pela je pesem Zemlja pleše. Ker ima izredno zabavnega partnerja, ki je rad DJ na internih zabavah, je v jutranjih urah vedno igrala ta pesem. Rojena je na dan 18.4. (dan, ko je umrl Einstein) in rada fantazira, da je neka povezava zadaj. Mogoče je zato v srednji šoli razmišljala o študiju astronomije. Zase skrbi fizično, mentalno, psihično in spiritualno. Naj quote: V poslu “Vision without execution is hallucination“ in “Assumption is the mother of all mistakes. “ Privatno pa “Šele z distanco se rodi oblika, Kajetan Kovič“ in pa “Če bi živela svoje življenje še enkrat, bi naredila vse popolnoma enako, neznani avtor. “ Naj knjiga: Alamut, Življenje je tvoje in 12 rules for life, Naj serija: Ray Donovan in VEEP Trije nauki: 1. Ljudje si ne bodo zapomnili, kaj si rekel/-la, si bodo pa dobro zapomnili, kako so se počutili zraven tebe (neznani avtor). 2. Vsaka pot okoli sveta se začne s prvim korakom. Dovoli si spoznati sebe, se sprejeti in se izboljšati na področjih, kjer si to sam/-a želiš. Ne nosi mask na obrazu, ker je to izredno revno življenje. 3. Perspektiva – na vsako stvar lahko pogledaš z več vidikov. Negativne besede spreminjaj v pozitivne. S tem se bodo misli umirile in osebnost se bo okrepila. *Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, University of Ljubljana, School of Economics and Business, Slovenia.

Prve vaje so imeli leta 2007 na vinorodnem hribčku nad Bistrico ob Sotli. Po njem je skupina dobila ime – Brencl Banda. Sprva je bil duet, zadnje desetletje pa so v zasedbi štirje. Ustvarjajo avtorsko glasbo, z močno energijo ljudske glasbe in občutkom za negovanje tradicije; njihove glasbene začetke so prevevali pretežno ruski, slovanski melosi. Kasneje se je njihova glasbena radovednost geografsko razširila in raziskovala veliko dlje od Balkana. Mlajša člana skupine, violinistka Ana Mezgec in kontrabasist Matjaž Bajc sta prinesla novo energijo; tako pravita starejša dva – harmonikar Rok Šinkovec in kitarist, ustanovitelj skupine Andrej Boštjančič Ruda. Njihovi štirje glasovi in štirje instrumenti so tokrat skupaj zveneli v Prvi vrsti.

Veronika Židanek iz Radomelj pri Domžalah se je že nekaj let pred upokojitvijo začela ukvarjati s slikanjem, česar pa se je ob upokojitvi lotila z vso resnostjo. Prijateljica ji je rekla, da je nanašanje barv oblika meditacije, vendar je kmalu ugotovila, da je slikanje več kot le nanašanje barv, zato potrebuje tudi znanje. Najprej se je vključila v domače likovno društvo. Kasneje se je začela udeleževati tudi likovnih kolonij.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Dragu Jančarju (prebrala Andreja Valeč Zver) in Alenki Puhar.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milku Mikoli in Ivanu Klemenčiču.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Lovru Šturmu in Tamari Griesser Pečar.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milčku Komelju in Andreju Aplencu.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Vasku Simonitiju in Alešu Bergerju.

V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila Janez Janša in dr. Jože Dežman.

V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Rodil se je v avstrijskem Gradcu, kamor se je zatekla mama, da bi zaščitila še nerojenega otroka, potem, ko so nacisti v Mariboru spomladi 1942 ustrelili njegovega očeta. Najprej je končal študij agronomije in pred dobrimi tremi desetletji magistriral iz krajinske arhitekture. Deloval je na zavodu za urbanizem Maribor, kjer je že na samem začetku s projektom magdalenskega parka razburil tiste, ki so nasprotovali velikemu otroškemu igrišču. Kasneje sodeloval pri urejanju kmetijskega prostora v Prekmurju in v Vipavski dolini, zasnoval sistem mestnega zelenja v projektu Mariboru – jug in ureditev pokopališča Dobrava. Njegova zasnova travnatega pokopališča v Vuzenici pa je našla svoje mesto v britanski knjigi New European Landscape. Z mag. Nikom Staretom, ki se kljub upokojitvi še vedno aktivno zavzema za mestne zelene površine smo se pomudili v mariborskem mestnem parku.