Podcasts about upam

Najmočnejše je tisto upanje, ki preraste v zaupanje v sočloveka, Boga ali višjo silo, da se bo vse rešilo tako, kot je namenjeno. Karkoli želimo izsiliti ali nekoga prisiliti, se bo običajno izkazalo za napačno, ker ne prihaja iz srca, marveč iz preračunljive glave.Upam in verjamem v molitvi, da bo naš papež Frančišek hitro okreval in nam vlival upanja še na mnoga leta. Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Rada poslušam mlade ljudi, ki znajo opazovati življenje in iskreno povedati, kako doživljajo različne okoliščine. Prav v tej svoji iskrenosti so nam lahko veliki učitelji. Tako imam v lepem spominu pogovor s sedemnajstletnikom, ki je v enem letu doživel dve smrti v sorodstvu. Pripovedoval je, kaj vse so takrat doživljali, in sklenil takole: »Ko bom šel spet koga kropit, bom tiho.« Doživljal je ljudi, ki so prihajali kropit pokojnika in so govorili, govorili. Govorili so tudi neumnosti, govorili so besede, ki niso bile nikomur v pomoč. Govorili so pravzaprav sami sebi, saj jih žalujoči sploh niso poslušali. Verjetno bi še marsikdo lahko povedal kaj podobnega. Ljudje mislimo, da moramo nekaj reči v tolažbo, da se to od nas pričakuje, da preprosto ne smemo molčati. Marsikdo tudi misli, da je tolažba samo v besedah. Molka se vedno bojimo. Vedno nas učijo samo govoriti, nikoli nas niso učili molčati. Kot da je znamenje slabosti, če ne najdeš besed. Toda kaj lahko sploh rečeš? Kaj lahko rečeš človeku, ki je tako žalosten zaradi izgube ljubljenega, da sploh ne more slišati, kaj okoli njega govorijo? Stisk roke, objem ali preprosto tiha navzočnost so lahko večji izrazi spoštovanja kot plaz besed. V takih trenutkih doživljamo nemoč in nikoli jih ne bomo »obvladali«. Vsakokrat znova nam bo težko in vsakokrat znova bomo v zadregi, kaj bi rekli. Prav zaradi te zadrege govorimo in govorimo, samo da ne bi bili tiho. Zato je prav, da se o tem tudi več pogovarjamo, da nam bo takrat, ko se bomo spet znašli v takih okoliščinah, laže preprosto molčati. Da se tega ne bomo tako zelo bali in ne bomo občutili poraza, če bomo tiho. Upam, da se bo ta fant, s katerim sem se pogovarjala, vse življenje spominjal, da je sklenil: »Takrat bom tiho.«

Med obvezno opremo, ki smo jo pred desetletji premogli na naši kmetiji, so bile uzda iz brzde in jermenov, vajet ter gajžla, kot smo rekli biču – pripomočku za udarjanje živine. Na veliko otroško veselje oče gajžle ne na nas ne na živini ni uporabljal, le sem pa tja je z njo zažvižgal skozi zrak. Konjem so vedno, ko so se z njimi odpravljali k težkim kmečkim opravilom, nadeli uzdo na glavo in jih tako vodili. Z na videz preprostimi pripravami so kmetje obvladovali silno konjsko moč, otroci pa smo težko delo konj zaradi varnosti bolj ko ne spremljali od daleč, saj nikoli nismo vedeli, kdaj se bodo močni delovni konji ob hrzanju povzpeli na zadnje noge in nas brcnili. Razen kakšnega prevrnjenega voza sena ali hlodov večje škode na naši kmetiji nismo utrpeli, se pa že od otroških dni konj bojim. Poslušnejši in pohlevnejši so se mi zdeli lisasti voli, vpreženi v jarem. Tako za konje kot za vole je nekdaj veljalo, da so neprecenljiva delovna moč od jutra do večera, v ledeno mrzlih jutrih ali pa v vročih poletnih dneh. Skrbni gospodarji so se zavedali, kaj bi pomenila izguba ene ali druge vprežne živali, pri slabih pa je največkrat pel samo bič. Dragi poslušalci in cenjene poslušalke, tako vi kot jaz smo vpeti v vajeti. Vsakdo izmed nas nosi svojo uzdo, svoj jarem. Mogoče je komu izmed vas dano, da uzde in jarme drugih držite v vajetih in vodite. Želim vam, da potegi vodenja ne bi prerasli v prisilo ali celo nasilje, ki zagotavlja poslušnost ali spodbuja k delu. Verjamem, da ste dobri gospodarji – gospodarji, ki znajo svoji vprežni živini kdaj pa kdaj sneti uzdo ali jarem z glave in izpustiti vajeti. Če se bojite, da bo vašo čredo premamilo prostranstvo svobode, potem vajeti ne smete izpustiti, temveč samo popustiti. Če pa ste voz, ki ga vlečete, preveč naložili, potem boste v jarem morali vpreči še koga. Sicer vas lahko doletita hrzanje in prhanje. Mogoče vam bo kdo celo ušel z vajeti. Sama sem potrebovala več kot samo štirinajst dni poletnih počitnic, da sem lahko odpela krivične spone in razvezala vezi jarma (prim. Iz 58,6). Jarem, ki me je tiščal in žulil, mi je uspelo sneti. Če sem iskrena, mi zanj ni prav nič več mar. Prav tako si ne želim, da bi ga nase vzel kdo drug. Ukrojen je bil zame, a sčasoma sem ga prerasla. Z leti sem se pod njim počutila utesnjeno in nemirno, zato sem ga morala odložiti in nase vzeti nov jarem. Upajoč, da bom našla počitek svoji duši. Ponovno sem se začela učiti od Njega, ker je krotak in v srcu ponižen, njegov jarem pa prijeten in njegovo breme je lahko (prim. Mt 11,29–30). Naši vozovi bodo po koncu poletnih počitnic začeli ponovno drdrati po kolesnicah življenja. Upam, da vam je z njih uspelo zmetati ves odvečen tovor in da vas vajeti življenja ne bodo preveč utesnjevale.

V človeški zgodovini pridejo obdobja, ki človeku ukradejo njemu lasten pogled na življenje in svet. Velikokrat smo to videli, marsikdo pa je tudi sam to doživel. Strah je nekaj, kar ohromi človeka, mu je jemlje voljo, veselje in življenjsko navdušenje. Najsilovitejši strah je tisti, ki nas ohromi znotraj. Posebno nevarno je, ko se pojavljajo miselni tokovi, ki govorijo o naprednosti, modernosti, boju za človeka. In taki miselni tokovi ne prenašajo drugačnega pogleda na svet, na človeka, na njegove najpomembnejše vrednote. Tisti, ki drugače razmišlja, je zaostal, nazadnjaški in podobno. Pogumni ljudje, pokončni, zreli ljudje gledajo na življenje drugače. Pomembno je vprašanje: Ali imam pogum razmišljati in iskati resnico? Govorjenje o več resnicah je prineslo zmedo med nas. Resnica o življenju je samo ena. Ni več resnic! Kako nevarna in duha uničujoča je lahko tudi demokracija, ki skuša s preglasovanjem doseči svoj cilj. Na to je opozoril Aleksander Solženicin, človek, ki je preživel več let v taboriščih zaradi nestrinjanja z obče veljavnim in sprejetim razmišljanjem v totalitarni državi. Univerza v Harvardu mu je leta 1978 podelila častni doktorat. V svojem govoru je pogumno povedal svoje mnenje o dogajanju v demokraciji: "Upad poguma je morda najbolj izstopajoča značilnost, ki jo zunanji opazovalec ugotavlja danes na Zahodu, zlasti se kaže med vladajočimi in intelektualnimi elitami, to pa ustvarja vtis izgube poguma v celotni družbi. Ali je treba poudariti, da je bil v starih časih upad poguma prvo znamenje konca? In k temu dodaja: Preveč upanja smo položili v politiko in družbene reforme ter se navsezadnje zavedeli, da nam je bilo odvzeto najdragocenejše: duhovno življenje." Podobno razmišlja Vaclav Havel. V svoji knjigi ŽIVETI V RESNICI poudarja, da so vedno ljudje, ki pogumno razmišljajo drugače, kot nam predpisuje ali vsiljuje javno mnenje. Vprašanje je, ali si upamo ŽIVETI V RESNICI ali je bolje in enostavneje ŽIVETI V LAŽI. Mislim, da je prav, da si človek postavi vprašanje: Imam pogum iskati resnico? Marsikaj bi radi spremenili, z marsičim se ne strinjamo. Ni pomembno tisto, kar je povedano pod žarometi medijev. Pomembno je, kaj se dogaja v človeku, kaj človeka dela boljšega. Je to javno mnenje? So to novi zakoni? Morda pa je to resnica o življenju, ki jo človek iskreno išče in se ji spoštljivo približuje? Demokratično »glasovanje« v iskanju resnice ne pomeni nič. Pot k resnici je drugačna: je strma, naporna in malo ljudi si upa hoditi po njej! In vendar: Svet spreminjajo ljudje, ki gredo pogumno na pot iskanja resnice. Si upam stopiti na to pot?

Martin Golob je katoliški župnik mlajše generacije, ki svoj vpliv in svoja sporočila zelo uspešno širi tudi po spletu. Je avtor dveh izjemno uspešnih knjig, mentor mlajšim, Instagram vplivnež in navdušeni humanitarec. Zelo sem hvaležen, da si je ob vseh aktivnostih vzel čas še za najin pogovor, ki sva ga posnela v prazničnem, decembrskem času. Pogovarjala sva se o vlogi duhovnika v moderni družbi, o pomenu skupnosti in medsebojne pomoči, o spletnem vplivništvu ter o iskanju ravnotežja med vsakdanjim življenjem, nastopanjem in službo oz. poslanstvom. Upam, da se vas pogovor dotakne in prispeva en delček k lepšemu začetku leta 2025. Martinove knjige najdeš na: https://trgovina.aleteia.si/prodajni-program/all/tag/serija-martin-golob Podkast pogovor Martina z bivšim predsednikom republike Borutom Pahorjem: https://www.youtube.com/watch?v=lVd1RTqKQwI&t=23s Podkast epizoda Umetnost Lenarjenja - Trialog, z Luko Pečar Pahorjem in Špelo Dobrovoljc: https://podcasti.si/umetnost-lenarjenja/ep/28-trialog-v-zivo-aktivacija-mladih-diplomacija-in-podjetnistvo-z-luko-pecar-pahorjem-in-spelo-dobrovoljc/ Časovnica epizode: 0:00 – Uvod in srečno novo leto

Dobro jutro, cenjene poslušalke in poslušalci. Dva meni ljuba odlomka iz Svetega pisma sta v Matejevem in Lukovem evangeliju in imata naslov: Zaupanje in zaskrbljenost ter Skrb in strah. Navedla bom samo vrstico ali dve: »Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo« (Mt 6,34) ter: »Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme. Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih, ki se mu tat ne približa in ga molj ne razjeda. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.« (Lk 12,33–34) Besed Svetega pisma ne gre vedno razumeti dobesedno, o tem pričajo tudi številne razlage strokovnjakov za biblična vprašanja, a te le redko kdo vzame v roke. Kako tudi ne, saj so včasih razlage celo debelejše od posameznih svetopisemskih knjig. Na citirane svetopisemske vrstice se spomnim vedno, kadar je moj dan težak in želim poiskati ravnovesje med delom in življenjem. V mislih imam tisto delo, ki polni mojo mošnjo. V preteklosti se je večkrat osušila, v njej nikoli niso žvenketali zlatniki. Novci, ki so mi jih namenili, so bili bolj podobni Judeževim srebrnikom. A če gre verjeti svetopisemskim besedam, imam mošnjo, ki ne ostari in je neizčrpen zaklad v nebesih. Šele ko mi je znova uspelo vzpostaviti ravnotežje med življenjem in nalogami, ki so mi jih nalagali drugi, po večini s polnimi mošnjami, nisem bil več v skrbeh za jutri. Upam, da niste pomislili, da živim iz dneva v dan. Za delo porabim ravno prav časa in srebrniki se spreminjajo v zlato, čeprav jih je mogoče manj kot v preteklosti. Tudi skrbi imam vsak dan več, sem pa tja se v moje kosti zaleze strah. Zato živim in delam za današnji dan. Odkar se je v moje življenje prikradla čedalje pogostejša tiha spremljevalka starejših, še toliko bolj razumem svetopisemske besede: »… Ne skrbite za življenje, za to, kaj boste jedli, ne za telo, kaj boste oblekli. Saj je življenje več kot jed in telo več kot obleka.« (Mt 6,22–34) Tako se mi sestavlja teden, mesec, leto … medtem ko je dnevu dovolj njegovo zlo. A poleg zla, ki pride v naše življenje nenadoma kot pomladni dež z neba in nas po navadi najde nepripravljene, okoli nas raste še eno. Vaše in moje zlo. Tisto, ki ga sejemo sami. Tako jaz kot vi. Zlo sejemo na delovnem mestu, v družini, med prijatelji … In tako polnimo življenjske mošnje z zlatniki dvomljive vrednosti. Zato, ker nam nikoli ni dovolj in nas človeška zloba ničesar ne izuči. Seveda moramo danes poskrbeti, da ne bomo lačni in goli hodili po svetu, saj bi nas kdo hitro razglasil za čudake ali bi nas celo kam odpeljali. Mogoče vam v današnjem jutru želim samo sporočiti, da bo dan že sam poskrbel za svojo težo, zato mu ne nalagajmo preveč. Pa še nekaj: lepa obleka in polna mošnja zlatnikov ne očistita umazanije naše duše. Tudi vbogajme ne.

Tudi danes se bomo odpravili proti opravljanju svojega poslanstva. Morda po krajši, morda po daljši poti. Dolgo se pripravljamo na izpolnjevanje poslanstva, ga iščemo, se izobražujemo, ga opravljamo, morda zamenjamo ali še naprej iščemo. Za nekatere se poslanstvo prekriva z opravljanjem poklica, ne nazadnje sta besedi poslanstvo in poklic sorodnega pomena. Pravimo, da je vsako delo častno, pa vendar se zdi, da nekatere poklice v družbi bolj cenimo kot druge, delo nekaterih je bolj plačano ali občudovano. Vsak poklic, ki ga opravljamo odgovorno in skrbno, lahko preraste le opis nalog in postane poslanstvo. Neka medicinska sestra je pripovedovala o testu, ki so ga pisali v srednji šoli. Ker je bila vestna učenka, je na začetku preletela vprašanja, da bi videla, ali je med njimi tudi tako, na katero morda ne bi znala odgovoriti. Ustavilo se ji je prav pri zadnjem vprašanju, ki se je glasilo: »Kako se imenuje gospa, ki čisti našo šolo?« Mislila si je, da gre skoraj gotovo za neslano šalo. Večkrat je videla čistilko, ki je pospravljala za učenci. Bila je visokorasla, s temnimi lasmi in v zgodnjih petdesetih letih. Ampak kako ji je ime, ni vedela. Pravzaprav še nikoli ni spregovorila z njo niti besede. Šolska ura je minila in morala je oddati test, ne da bi odgovorila na zadnje vprašanje. Ob koncu šolske ure je eden izmed učencev dvignil roko in vprašal, ali bo zadnje vprašanje upoštevano pri oceni. »Seveda,« je odvrnil učitelj. »Pri svojem delu boste srečevali številne ljudi. Vsi in vsak posebej so pomembni. Zaslužijo si vašo pozornost in skrb, pa čeprav samo nasmeh ali pozdrav. Upam, da vas bo ta test spominjal na to.« Pozornost do vsakega človeka pa ni pomembna samo v zdravstvu. Marsikatero delo bi lahko imelo bolj človeški obraz, če bi več skrbi namenili vsakdanjemu odnosu do ljudi, ki jih srečujemo. Posebno težko je vzdrževati tako naklonjenost do sodelavcev in tistih, s katerimi se vsak dan srečujemo. Vendar ni treba vložiti veliko truda v pristne odnose, saj lahko majhne pozornosti pomenijo velike korake k graditvi skupnosti, ki se trudi, da se ne bi nihče počutil izločenega ali manjvrednega. Učenci so po koncu pisanja testa izvedeli, da je gospe čistilki ime Katarina. Tudi tega imena niso nikoli pozabili.

Tudi današnji dan se bomo odpravili naproti opravljanju svojega poslanstva. Morda po krajši, morda po daljši poti. Dolgo se pripravljamo na izpolnjevanje poslanstva, ga iščemo, se izobražujemo, opravljamo, morda zamenjamo ali še naprej iščemo. Za nekatere se poslanstvo prekriva z opravljanjem poklica, nen azadnje sta besedi poslanstvo in poklic sorodnega pomena. Pravimo, da je vsako delo častno, pa vendar se zdi, da nekatere poklice v družbi bolj cenimo kot druge, delo nekaterih je bolj plačano ali pa občudovano. Vsak poklic, ki ga opravljamo z odgovornostjo in skrbnostjo, lahko preraste zgolj opis nalog, in postane zares poslanstvo. Neka medicinska sestra je pripovedovala o testu, ki so ga pisali v srednji šoli. Ker je bila vestna učenka, je na začetku preletela vprašanja, da bi videla, ali je med njimi kateri, na katero morda ne bi znala odgovoriti. Ustavilo se ji je prav pri zadnjem vprašanju, ki se je glasilo: »Kako se imenuje gospa, ki čisti našo šolo?« Mislila si je, da gre skoraj gotovo za neslano šalo. Večkrat je videla čistilko, ki je pospravljala za učenci. Bila je visokorasla, s temnimi lasmi in v zgodnjih petdesetih letih. Ampak kako ji je ime, tega ni vedela. Pravzaprav še nikoli ni spregovorila z njo niti besede. Šolska ura je minila in morala je oddati test, ne da bi odgovorila na zadnje vprašanje. Ob koncu šolske ure je eden izmed učencev dvignil roko in vprašal, ali bo zadnje vprašanje štelo za oceno testa. »Absolutno,« je odvrnil učitelj. »Pri svojem delu boste srečevali številne ljudi. Vsi in vsak posebej je pomemben. Zaslužijo si vašo pozornost in skrb, pa čeprav bi bil to samo nasmeh ali pozdrav. Upam, da vas bo ta test spominjal na to.« Pa ni samo v zdravstvu pomembna pozornost do vsakega človeka. Marsikatero delo bi lahko prejelo bolj človeški obraz, če bi več skrbi namenili našemu vsakdanjemu odnosu do ljudi, ki jih srečujemo. Posebej težko je takšno naklonjenost vzdrževati do sodelavcev in tistih, s katerimi se vsak dan srečujemo. Vendar ni treba veliko truda vložiti v pristne odnose, saj lahko majhne pozornosti pomenijo velike korake h graditvi skupnosti, ki se trudi, da se ne bi nihče počutil izločenega ali manjvrednega. Učenci so po koncu pisanja testa izvedeli, da je gospe čistilki ime Katarina. Tudi tega imena niso pozabili.

⏰ Driiiiiiing! Ofsaaaaajd! Evo, zdaj pa res. Na polno polno. Pa ne, ne zato, ker sva žleht, ker Domžale in Celje, res ne ;). Nazaj, ker imamo radi ta fuzbal tudi, ko te sprži in ti skisa možgane. Ampak tu smo, ker ste vi tu, ker pišete, poslušate, podpirate. In imate glih tak nekak radi ta fuzbal slovenski. Upam, da sva kljub zgodnji uri z Žiga Kos posnela okej oddajo ;)

Piše Veronika Šoster, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Iztoka Osojnika najbolj poznamo po poeziji, izdal je že več kot trideset pesniških zbirk, a tudi proza mu ni tuja, nazadnje smo lahko brali knjigo kratke proze Nenavadne zgodbe dona Jesusa Falcãa. Je začetnik vrste umetniških gibanj in nenehen hodec po obrobju, kjer njegova neverjetna ustvarjalna energija brbota in se bohoti brez raznih zunanjih omejitev. Znan je po medbesedilnosti in raztegovanju okvirjev, zato ne preseneča, da se je tokrat podal v vode vohunskega romana in ga napisal čisto po svoje. Roman Vohun nas vodi v skrivnostni svet Amisa Kosygina. Nanj prvič naletimo v trenutku, ko si nekaj zapisuje v svoj vohunski notes, zato si lahko mislimo, da se bo zgodba nadaljevala v smer vohunskih operacij, skrivnih sporočil in razkritih zarot, kar sicer se, a nikakor ne tako kot v klasičnem vohunskem romanu. Avtor namreč začne nagovarjati bralca oziroma bralko in se sproti odloča, kam bo zapeljal pripoved, obenem pa vohunjenje prepusti kar bralki, ki je tako ali tako najbolj zavzeta opazovalka dogajanja v romanu. Ali pa morda ravno on vohuni za bralko? Ta obrat je sicer napovedan že z naslovnico, kjer je nekaj črk avtorjevega imena obrnjenih na glavo, pa tudi s tonom pripovedovalca, ki je hudomušen in razigran in se zagotovo ne boji satire. Pri nas seveda že imamo poskuse satiričnega vohunskega trilerja, serijo o Spencerju S. Spencerju Jureta Godlerja, vendar je Osojnikov Vohun nekaj povsem drugega, izziv za literarne sladokusce in vse, ki se ne bojijo nevidnega črnila v nobeni obliki. Vohun pisatelju že takoj uide izpod nadzora, da ga mora zasledovati po ulicah, tačas pa nas vpeljuje v politične zarote in družbene analize najbolj pritlehnih vzgibov človeštva. Čakajo nas gosti in divjajoči odstavki in razmisleki o svetu, ki nas obkroža. Pripovedovalec pripoveduje o temah, kot so gentrifikacija, izkoriščanje delavstva, uničevalnost korporacij, onesnaževanje okolja, umetna inteligenca, komentira pa jih izvirno in neobremenjeno z raznimi sodobnimi agendami in trendi. To ni svet, ki bi nam bil odmaknjen, pravi Osojnik. Ko tako našteva razne dogodke in anomalije notranjega sveta romana, je, kot da bi brali rahlo izkrivljene novice – čeprav gre za pretirane dogodke in navidez šokantne naslove, ni to zares nič takega, vse se je že zdavnaj nagrmadilo na nas, blažene naivnosti o svetu je konec. Lahko vohunski roman sploh še obstane v takem kaosu in splošni informiranosti, ki je seveda tudi dezinformiranost? Vse to obravnava Osojnik, ki se ne ustavlja prav pogosto in ki mu sploh ni treba zajeti sape. Vmes sicer komentira, da so njegovi stavki zmršeni in da se bo moral malo tudi držati nazaj, zaveda se, da bralko obremenjuje z obilico podatkov, pa vendar mora naprej, da se vohun ne izmuzne. Kljub vsemu se Osojnik prepogosto zaplete v zastranitve, kar sicer tudi sam opazi in komentira, pa vendar bi si želela malenkost jasnejšo rdečo nit osnovne zgodbe, četudi je metazgodba. Poleg nenehnih pisateljevih komentarjev in prebijanja fikcijskih okvirjev zgodbe naletimo tudi na ogromno aluzij na literaturo in popkulturo, a so nekatera domača imena le rahlo spremenjena, da še vedno ostanejo prepoznavna. Zaradi tempa in politično nabite vsebine imamo ves čas občutek, da sedimo na sodčku smodnika, ki bo zdaj zdaj eksplodiral. Sočen in bogat jezik torej teče kot namazan, dogajanje pa je obloženo s podobami vohunskega sveta, ki se kar krešejo med sabo; imamo tajna obvestila, vohunske kanale, likvidacije, zarote. Osojnik vohunski poklic opisuje žmohtno in vabljivo, čeprav je usodno prepleten z vladnimi spletkami, žvižgači, javno moralo in še čim. Poklic, ki je v svojem bistvu politični, a se ga predvsem zaradi popkulture ves čas romantizira, kot da naj bi imel vohun neko višje poslanstvo, avtor postavlja v kontekst – gre za odposlanca, ki vohuni za nekoga, čigar morala je lahko več kot vprašljiva. Kje je torej pripadnost, kje integriteta in zvestoba? Kljub povedanemu pa ves čas opozarja, da to ne bo čisto pravi vohunski svet: »Upam, da je bralka do sedaj ugotovila, da to ne bo kaj prida vohunska zgodba. Tu ne bomo izvedeli nič o vohunih ali celo o napetih in zapletenih podvigih, v katerih je ta ali oni vohun svoje delo opravil z odliko ter svoji državi omogočil zmago tako na bojišču kot na diplomatskem parketu. […] Konec koncev gre za literaturo, karkoli že to pomeni.« Zazdi se, da tale vohun deluje pod pretvezo pisatelja, ali pa tale pisatelj pod pretvezo vohuna vohuni za nami. Kaj bo potem z vsem tem znanjem vendar ušpičil? Pripovedovalec opozori, da je treba delovati oprezno, kar zveni nadvse ironično, in kaže na samobitnost teksta, zaradi katere smo, vsaj tako se zdi, sploh tukaj. Vseeno nas v drugi polovici knjige popelje na izvirno vohunsko operacijo, skrajno tajno nalogo, ki pa jo mora opraviti kar pripovedovalec sam. Ko odnese smeti, namreč najde kuverto z navodili za vohunjenje na knjižnem sejmu, ki pa se hitro sprevrže v veliko bolj samonanašalno zadevo, kot bi si sprva mislili. Ko se nova velika vohunska uganka razreši in je misija – po Osojnikovo, seveda! – opravljena, sledi že nova, ki jo lahko razreši samo še vohunska beležnica gospoda Kosygina. Ki je verjetno obenem kar tale roman, ki je hkrati verjetno vohunsko poročilo o svetu, kjer po pripovedovalčevih besedah pustoši »hegemona globalna militaristična in merkantilna politika«. Kakšno mesto in vlogo ima v takem svetu še literatura in kaj vendar počne jezik, pa je tisto glavno, s pravim črnilom zapisano vprašanje.

Kako je otrok hiter, ko je treba kaj vzeti. Človek se mora podvizati, da mu hitro izmakne to, kar mu ne sme priti v roke. Upam, da vas niso prebudili kakšni otroci, ki so si zaželeli tega ali onega. Pri otrocih še nekako potrpimo, včasih se jim celo smejemo, ko si kopičijo stvari in vztrajno kričijo: »Moje!« Težje je, ko se srečamo z odraslim, ki hoče za vsako ceno imeti vsak dan več in več. Pred kratkim so me v šoli dijaki spraševali, zakaj je vedno večja razlika med tistimi, ki imajo veliko, in tistimi, ki imajo vsak dan manj. Nisem jim dal odgovora. Vrnil sem jim vprašanje. »Kaj vas žene, da se mučite v šoli tudi takrat, ko vam snov ni pisana na kožo?« Odgovarjali so različno, a bolj ali manj so poudarjali, da bodo le tako lahko študirali, kar jih veseli, in se bodo pozneje s tem preživljali. Nadaljeval sem s spraševanjem, kaj je za njih pomembnejše ali delati, kar jih veseli, ali to, kar jim bo prineslo dovolj veliko plačo. Velika večina je bila mnenja, da je pomembnejši višji dohodek. Na koncu so sami odgovorili na začetno vprašanje o tem, zakaj vedno večji prepad med bogatimi in revnimi. Večina je prepričana, da le če imaš dovolj, lahko v polnosti živiš. Nekateri so pri ustvarjanju imetja iznajdljivejši, drugi nerodni, kar vodi v socialne razlike. Nekaj jih je predlagalo, da bi morala družba kot celota poskrbeti, da bi krotila apetite podjetnih. Razvil se je pogovor o družbi, ki bi vsem omogočala potreben uspeh in s tem tudi bogastvo. Ostali so razcepljeni med temi, ki so zagovarjali ukrepe družbe, in tistimi, ki so zagovarjali svobodno pobudo vsakega posameznika. Težko je svetovati mladim, kaj bo najbolje za njihovo prihodnost. V zgodovini smo imeli številne poizkuse, kako ukrotiti požrešnost enih in blažiti revščino drugih. Morda je sodobna potrošniška družba res preveč obsedena s kopičenjem imetja. Vsak bi hotel imeti vse in to takoj. Pri tem je vabljiva rešitev, ki so jo in jo še vedno ponujajo taki in drugačni revolucionarji. Treba naj bi bilo zamenjati družbeni red in bo vse drugače. Kar je nevarno. Vedno in povsod so bili pohlepni in nenasitni ljudje. Noben sistem jih ni odpravil. V dolgi tradiciji najrazličnejših verstev to pripisujejo grehu, kršenju božjih postav. V vsakem človeku, ne glede na politični sistem, v katerem živi, je kal nenasitnosti. Prav post je trenutek, ko naj bi vsak najprej pogledal nase. Zmanjšal svoj apetit in poskrbel za druge. Imejmo vsaj danes manj požrešne oči in pomagajmo revnejšim od nas. Jutri bo brez velikih revolucij zaradi tega svet pravičnejši.

⏰ Driiiiiiing! Driiiiiing! Driiiiiing! "Ta teden pa res" je tukaj. Ne, ne (samo) zaradi fuzbal reprezentance, Erika in prijateljev. O, ne! Tukaj sva, ker sva bila dolžna še nagrade seveda za Prvo ligo Telemach 2023/24. Zelene bunde, Šuma sendviče in to. Tukaj sva zaradi 117-ih, ki ste izpolnili Vedeža™️! Tukaj sva tudi zaradi naslovne fotke, hvala, Jaka Uršič Džaksl, zmagal si v kategorijo Zelena bunda Marijana Pušnika™️! Torej, priboril zmago za Radomlje! Tukaj zaradi vseh tistih, ki se vozite po Nemčiji gor in dol te dni, pa one, ki zavijate v Celju ob 06.47 zjutraj desno z Mariborske. Pa one, ki ste tu od 2015! Upam, da boste uživali v oddaji! Oddaja, kjer občudujemo Žigin prstan, čestitamo za nagrado osebnost meseca, zdaj je še bližje temu, da bo medijska osebnost, oddaja, kjer se Jaša smeji in verjame v polfinale! ;)

Dobro jutro, spoštovane poslušalke in cenjeni poslušalci, verjamem, da marsikdo izmed vas pozna biblijskega Boga in njegovo ustvarjanje vesoljstva in človeštva. Če nič drugega, zagotovo poznate vsaj stavek iz Prve Mojzesove knjige, ki povzema njegovo ustvarjanje: »Sedmi dan je Bog dokončal delo, ki ga je naredil, in počival je sedmi dan od vsega dela, ki ga je storil.« (1 Mz 2,2) Bog pri ustvarjanju vesoljstva in človeštva ni mislil samo na svoj počitek, temveč tudi na mojega in vašega, saj nam naroča: »Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj, da si odpočijeta tvoj vol in osel in si oddahneta sin tvoje dekle in tujec!« (2 Mz 23,12) Bog je v raj, ki ga je ustvaril, postavil tudi človeka ter mu dal družico. In še nekaj: »Gospod Bog je dal, da je iz zemlje pognalo vsakovrstno drevje, prijetno za pogled in dobro za jed, tudi drevo življenja v sredi vrta in drevo spoznanja dobrega in hudega.« (1 Mz 2,9) Še dandanes drevo življenja, ki zagotavlja nesmrtnost, čuvajo kerubi z mečem, gospod Bog pa je iz edenskega vrta izgnal človeka obdelovat zemljo, iz katere je bil vzet. Tako sta v potu svojega obraza Adam in Eva obdelovala zemljo, da je iz nje vzklila pšenica, sicer bi bila lačna. Upam, da je Bog Adamu in Evi vsaj sedmi dan pustil počivati. Mogoče sta si takrat vzela čas in razmislila, zakaj sta bila izgnana iz raja, po katerem bi se lahko mirno in brez oblačil sprehajala vseh sedem dni v tednu. Eva in Adam sta se, tudi zaradi prekanjene kače, raje odločila za drugačno pot. Ko danes govorimo o drevesu spoznanja, imamo v mislih življenjske izkušnje. Te niso samo lahke in neboleče. So tudi grenke in boleče. Ko je Eva Adamu ponudila jabolko z najlepšega drevesa v raju, je, slepo verujoč kačinim besedam, videla samo, da je sadež dober za jed, mikaven za oči in vreden poželenja. Pozabila je, kaj ju z Adamom čaka, če bo jedla od prepovedanega drevesa. V svoja naročja klatimo različna jabolka: črviva, rdeča, zrela in nezrela. Čeprav nas k ugrizu ne vabi kačji jezik z Gospodovega vrta, grizemo vse po vrsti. Tako si pridobivamo izkušnje. Tiste, ki nas lahko največ izučijo, so navadno bridke. Drage poslušalke in dragi poslušalci, mogoče imate hišo z vrtom, na katerem so posajena tudi drevesa, ali pa živite v bližini gozda. Vzemite si kakšen dan počitka in se ustavite v raju, ki ste si ga ustvarili. Usedite se pod svoje drevo spoznanja in razmislite, kaj ste v življenju storili dobrega in kaj slabega. Če bi Adam in Eva izpolnjevala zapovedi ob drevesu spoznanja, bi spoznala dobro, tako pa sta morala ob neizpolnjevanju zapovedi spoznati zlo. Zato naj vam ne bo žal dneva počitka, ki ga zapoveduje Gospod.

Majska epizoda podkasta je posebna iz dveh razlogov. Prvič, imam najmlajša gosta doslej; in drugič, snemano je v živo! Špela Dobrovoljc je mlada podjetnica, ustanoviteljica blagovne znamke trajnostnih, naravnih oblačil Goodwill.si. Luka Pečar Pahor je magister mednarodnih ved, mladi diplomat in ustanovitelj Inštituta Gajst. Srečali smo se na študentskem festivalu Ringlšpil in v zavetju šotora na deževno popoldne debatirali o aktivaciji mladih, o pomenu odnosov in diplomatske izobrazbe, o zeleni prihodnosti, podjetništvu, obštudijskih dejavnostih in še marsičem. Upam, da vam zvok dežnih kapljic deluje dodatno pomirjujoče :) Inštitut Gajst najdeš na Instagramu: @gajst.institut Špelo najdeš na www.goodwill.si Luka omenja podkast Naivni duh: https://open.spotify.com/show/4uQtrYcvx3x56o48G7e9Kl Luka omenja knjigo Kolektivni spomin (Maurice Halbwachs)

Naj te najprej opozorim, spoštovani poslušalec in poslušalka, da je današnji komentar precej črnogled. Upam, tako kot nekoč Cankar, da bo na črnem ozadju bolj prišla do izraza mavrica, ki starodavni simbol miru in upanja. Ko poslušam sebe in ljudi, opažam, da se radi pritožujemo. Kot princesa smo, ki so ji mehko postlali, pa jo je kljub temu ožulilo zrno graha. Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Šlo naj bi samo za posvetovalni referendum, ampak tudi takšni kmalu postanejo zakon. Zato je pomembno, kako bomo glasovali.

Pianist, komponist in glasbeni producent Tine Grgurevič Bowrain je nenavadna, široka, nepredvidljiva glasbena osebnost. Svojo večžanrskost, nadžanrskost, lahko bi rekli tudi nežanrskost je predstavil v tokratni oddaji IZŠTEKANI na Valu 202. Na pot se je podal z več kot dvajsetčlansko posadko: z godalnim triom, spevskim zborom in s številnimi gostujočimi pevci. Prerez skozi pestro delo zadnjih let so mu med drugimi pomagali izvesti basist Jani Hace, tolkalka Lola Mlačnik, pajdaš iz dua Not Exactly Lost Luka Uršič Kalu ter pevke Kiki, Maša Bogataj in Marina Martensson. Akustičnost ni bila vprašanje, pač pa imperativ.Od klasike in jazza prek elektronike in ambientalne glasbe do indie popa in etna. Tako bi se lahko glasila opredelitev zvrsti, v katerih se počuti domače. Če jih že moramo našteti. Pa jih najraje ne bi. Morda je še najbolje reči, da Bowrain upogiba žanre. Ali da prepih, ki vleče skozi medžanrske vrzeli, premetava njega. Vse skupaj pa ves čas prežema značilni minimalizem. Naj bo zasedba še tako velika, nikoli ni ničesar preveč. Malo zvoka, veliko muzike, bi lahko rekli. »Še vedno se iščem v raznih smereh. Morda še nisem zares zrel, še vedno ne vem, kaj hočem. Pač, živim v sodobnem času, ko je možnosti preveč in me premetava na vse strani,« komentira svoje večno iskanje. Iskanje, ki je porodilo že pol ducata albumov, ravno toliko EPjev in kopico scenske glasbe. Seznam sodelovanj je z leti vse daljši in vse več skladb je tudi vokalnih. K sodelovanju vabi različne pevce, z Luko Uršičem Kalujem sta osnovala tudi duo Not Exactly Lost. Prek vsega tega ga spoznava širša, celo evrovizijska javnost. Na EMI 2022 je denimo nastopil z Brino Plestenjak  in skladbo »Čas je«, ki je svojevrsten manifest, poziv k akciji in skupnosti, za katerega je besedilo spisal Gregor Kosi. »Vse več pišem za glas in se tudi sam ukvarjam z besedili, ki so velik izziv. Čutim, da je čas, ko je treba tudi kaj povedati, ne le igrati. Najbrž gre za naravni proces, beseda ima moč, da nekaj sporoči zelo neposredno, moja želja po tem pa raste. Ali bom v Izštekanih pel tudi sam, tega pa ne izdam,« dodaja Bowrain v smehu.  Od zadnjega albuma »Heal Me« je minilo natanko leto. Sledilo je nekaj solističnih koncertnih izdaj. V zadnjem času je slišati šušljanje, da pripravlja nov album. »Drži, nastaja nov studijski album, sodelujem s producentom Vidom Ahačičem. Upam, da dozori in izide še letos.« Posebej za to priložnost je Bowrain zbral več kot dvajset pomagačev; nekaj je stalnih sodelavcev, nekaj sodelovanj povsem novih. In kot se za tak podvig spodobi, so domala vso elektroniko pustili doma. »Vedno znova se vračam v akustiko, kljub temu, da morda to ni kaj prida sodobno. Pojem sodobnost dandanes itak lahko pomeni karkoli. Akustični zvok je toplejši. Prija tem napetim časom.« Slike z oddaje - Alan Orlič Odigrane skladbe:  EESTI – Bowrain RESISTANCE – Bowrain WHILE WE WERE SLEEPING – Bowrain in Maša Bogataj SONG FOR GAZA (PESEM ZA GAZO) – Bowrain FREEDOM – Bowrain TOKYO – Not Exactly Lost HIGHER GROUND – Not Exactly Lost MALA OKNA – Not Exactly Lost FALLING – Bowrain in Marina Martensson ČAS JE – Bowrain in Kiki BREZ BESED – Bowrain

Zaupanje je velika, čudovita beseda. Pomeni skupaj verjeti, ko sem povezana z drugim. In kako dragoceno je, da me druga oseba z zaupanjem podpira, ko pride dvom. Ko drugi izgublja upanje, pa mu lahko jaz pomagam. Čim nevarnejše je, čim bolj negotovo življenje, bolj se med seboj podpiramo. To je kot refleks, iščemo skupno dobro. Ne zapiram se samo v svoje lastno preživetje, upanje najdem tudi v srečanju, sodelovanju z drugimi. Skupaj smo, spoznali smo se, si zaupali, pomagali in se učili bolje poslušati, se slišati in prilagajati. Lepo je, če nimam okoli sebe samo žrtev, ki se sramotijo in zaničujejo drugačnost. Verjamem v dobro, prijazno ljubezen, ki daje, kar more, kar zna. Nočem biti žrtev, ki se umika in včasih celo sovraži druge, medtem ko se ji po glavi podijo užaljene misli, da je vse dala, a drugi nič ne vidijo. In potem zaničuje tudi sebe. V odnosih postane previdna, kot na preži. Bremeni jo čakanje, kdaj bo naredila kaj narobe, da jo bo spet nekdo zaničeval. Sramotili jo bodo, spregledali, ti obrnili hrbet. Zdi se mi, da me nima nihče rad. Ko pa se potopim v megleno, hladno jezero bolečine, pa me lahko preseneti mehkoba vode, občutek miru. Ta mir je treba najti v človeškosti. Kako velik korak je, da odprem oči za sočloveka. Se mu približam, mu sledim, ga spodbudim. Nisem samo užaljena, prenesem začetni strah, kaj bo, če bo, če me zavrne. Dajem luč, prijazno besedo, prijazen žarek svetlobe v najino srečanje. Pogum ne pomeni, da se ne bojim, a nočem biti ujetnica strahu. Pogumno storim, kar je treba storiti. Tvegam svoj ponos. Ne pobegnem. Upam, zaupam v neskončno srečo. To ni predrznost, nespamet, ampak jedro naše človeškosti. Poslušam več glasbe, saj je pogosto temelj iskanja miru in harmonije in odpira vrata v presežno. Duša se zazre v globino, da osvetli duha. Luč osvetli pot iz labirinta tesnobe.

Jaa, kje naj začnem? V tem videu sem se potopil v globine človeške psihe in se soočil z nekaterimi najbolj trdoživimi in prevladujočimi vedenji, s katerimi se mnogi izmed nas soočamo vsak dan. Živimo v svetu obilja, a hkrati v svetu, kjer so nehvaležnost, nespoštovanje in zvišanost postali skorajda običajni. In prav v tej težavi je tudi priložnost. Ko prepoznamo te 'red flege', lahko začnemo aktivno delati na sebi, da postanemo boljši, bolj zavedajoči se in spoštljivi do drugih. Upam, da vam bo ta video prinesel nekaj novih uvidov in vas spodbudil k razmisleku o tem, kako lahko vsak od nas prispeva k boljšemu jutri za vse. Hvaležen sem vam za čas, ki ste si ga vzeli za ogled. Razmislite, delite in predvsem, bodite sprememba, ki jo želite videti v svetu.ŽELITE KUPITI NAŠ WAKE UP MERCH? SKOČITE NA NAŠO SPLETNO STRAN:https://iamwearealive.com/SUBSCRIBE NA KANAL: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:TIKTOK: https://www.tiktok.com/@iamwearealiveFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/FACEBOOK: https://www.facebook.com/matjaz.dover POSLUŠATE NAS LAHKO TUDI NA APPLE IN GOOGLE PODCASTS: APPLE:https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624GOOGLE:https://podcasts.google.com/feed/aHR0cHM6Ly9mZWVkcy5idXp6c3Byb3V0LmNvbS8xNTY5NzIxLnJzcw?sa=X&ved=0CAMQ4aUDahcKEwiAxK6Vg739AhUAAAAAHQAAAAAQBQSupport the show

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba Oranžni optimum: https://www.t-2.net/paketi/oranzni-optimum ----------------------------------------------------------- Sleep kapljice & CBN kapljice: AKCIJA 1+1 GRATIS (ob nakupu Sleep kapljic oziroma CBN kapljic prejmete drug enak izdelek brezplačno). KODA: FEJMICISLEEP1+1 PharmaHemp CBD kapljice in paste: AKCIJA 1+1 GRATIS (ob nakupu 1 izdelka iz linije CBD kapljic in past prejmete drug enak izdelek brezplačno). KODA: FEJMICIPH1+1 Akcija velja za nakupe na spletni strani https://pharma-hemp.com/ do 31.8.2024. ----------------------------------------------------------- Povezava do vstopnic za predstavo "Sama sta najboljša": https://popup.si/fejmici-sama-sta-najboljsa/ Fejmrč na https://www.fejmici.si/ Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: Warehouse Collective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk

Strap in, fellow geeks, as Anthony, along with Dakota—the internet's 3rd favorite chronologist with a knack for making history hilarious—take you on a time-traveling escapade across the realms of pop culture and poignant narratives. From the nostalgic corridors of Dragon Ball's legacy to our days as kids drawing characters from the beloved anime/manga, we cover ground that's as expansive as it is thrilling. This episode isn't just a trip down memory lane; it's a full-blown expedition into the stories that have shaped us, complete with a light review of Netflix's 'Avatar: The Last Airbender' adaptation, which may or may not have hit the mark. Our next episode will be covering it more in-depth. Get ready to salute the legendary Akira Toriyama, as we honor his indelible impact on anime and its crossover into Western culture with Dragon Ball. We share personal tales of anime obsessions and the lengths we went to in the pre-streaming era to get our fix. Then, shifting sands bring us to 'Dune Part Two's' resounding success, showing us that some adaptations really can do justice to their original masterpieces. Our discussion moves to the trenches of 'Saving Private Ryan', a war movie that's much more than just a cinematic achievement; it's a visceral insight into the human condition amidst the chaos of war.Finally, we let the raw emotions flow as we dissect 'Saving Private Ryan' in greater detail. We explore the moral quagmires that Spielberg masterfully weaves through the narrative, particularly examining the troubles of war and the evolution of the character Upam. This isn't just film critique; it's a deep dive into the moral complexities of war, the transformation of characters under duress, and the everlasting burden of impossible choices. Join us as we navigate these cinematic battlefields and unearth the profound messages nestled within Spielberg's directorial finesse.Support the show

Tudi na današnji dan se bomo odpravili naproti opravljanju svojega poslanstva. Morda po krajši, morda po daljši poti. Dolgo se pripravljamo na izpolnjevanje poslanstva, ga iščemo, se izobražujemo, opravljamo, morda spet zamenjamo ali še naprej iščemo. Za nekatere se poslanstvo prekriva z opravljanjem poklica, ne nazadnje sta besedi poslanstvo in poklic sorodnega pomena. Pravimo, da je vsako delo častno, pa vendar se zdi, da nekatere poklice v družbi bolj cenimo kot druge, delo nekaterih je bolj plačano ali občudovano. Vsak poklic, ki ga opravljamo odgovorno in skrbno, lahko preraste le opis nalog in zares postane poslanstvo. Neka medicinska sestra je pripovedovala o testu, ki so ga pisali v srednji šoli. Ker je bila vestna učenka, je na začetku preletela vprašanja, da bi videla, ali je med njimi kakšno, na katero morda ne bi znala odgovoriti. Ustavilo se ji je pri zadnjem vprašanju, ki se je glasilo: »Kako se imenuje gospa, ki čisti našo šolo?« Mislila si je, da gre skoraj gotovo za neslano šalo. Večkrat je videla čistilko, ki je pospravljala za učenci. Bila je visokorasla, s temnimi lasmi in v zgodnjih petdesetih letih. Ampak kako ji je ime, ni vedela. Pravzaprav še nikoli ni spregovorila z njo niti besede. Šolska ura je minila in morala je oddati test, ne da bi odgovorila na zadnje vprašanje. Eden izmed učencev je dvignil roko in vprašal, ali bo zadnje vprašanje štelo pri oceni testa. »Seveda,« je odvrnil učitelj. »Pri svojem delu boste srečevali številne ljudi. Vsi in vsak posebej so pomembni. Zaslužijo si vašo pozornost in skrb, pa čeprav samo nasmeh ali pozdrav. Upam, da vas bo ta test spominjal na to.« Pa ni samo v zdravstvu pomembna pozornost do vsakega človeka. Marsikatero delo bi lahko imelo bolj človeški obraz, če bi namenili več skrbi našemu vsakdanjemu odnosu do ljudi, ki jih srečujemo. Posebno težko je vzdrževati tako naklonjenost do sodelavcev in tistih, s katerimi se vsak dan srečujemo. Vendar ni treba vložiti veliko truda v pristne odnose, saj lahko majhne pozornosti pomenijo velike korake h graditvi skupnosti, ki se trudi, da se ne bi nihče počutil izločenega ali manjvrednega. Učenci so po koncu pisanja testa izvedeli, da je gospe čistilki ime Katarina. Tudi tega imena niso več pozabili.

Menda povprečen odrasel človek dnevno sprejme približno 35.000 odločitev. Ne vem, kako je z vami, a mene je ta podatek osupnil. To je namreč več kot dve odločitvi na sekundo, vključno s časom, ki ga prespim. Res je, da v to skoraj nepregledno množico spadajo čisto vse odločitve, tudi tiste najbolj banalne: ali se bom stopnic lotil najprej z desno ali levo nogo, bom pil kavo z mlekom ali brez, bom odzdravil sosedu ali ne in podobno. Ampak vendarle: 35.000?! Številka se res zdi neverjetno velika. Menda samo glede hrane sprejmemo 200 odločitev dnevno, kar je spet osupljivo, saj si še jaz, ki zelo rad jem, privoščim, če štejem čisto vse sprehode k hladilniku, največ pet obrokov dnevno. Seveda vsega tega odločanja sploh ne zaznamo, saj smo si, če se v določenih položajih in trenutkih dneva odločamo vedno enako, iz tega spletli navade, rutine in železne srajce. Tako se nekdo navadi, da vsak dan vstane z levo nogo, drugi pa, da vse stvari opravi z levo roko, kot se reče, in je pri tem lahko celo desničar: v dobesednem ali prenesenem pomenu. Kje znotraj tega silnega vsakodnevnega oziroma vsakosekundnega odločanja je moja odločitev, da bom danes boljši kot včeraj? Menda ne gre le za eno odločitev, ki jo postavim ob bok preostalim 34.999? Upam, da sem si v letih, ki so me pripeljala do statusa »povprečnega odraslega človeka«, z vsakodnevnimi odločitvami za »še odličnejšo pot«, kot apostol Pavel v opiše ljubezen, vendarle stkal železno srajco ali kot bi rekel že omenjeni Pavel »oklep vere in ljubezni« (glej 1 Tes 5,8), pa da pri tem vendarle nisem zapadel v farizejstvo navade in rutine. Pobožnemu, kot sem, mi Jezus nekaterih vsakodnevnih odločitev kaj dosti ne olajšuje, kajti ko prebiram evangelije, berem, naj ne ve moja levica, kaj dela moja desnica in da naj tudi molim in se postim na skrivnem (glej Mt 6, 1-18), hkrati pa naj ljudje vidijo moja dobra dela, da bodo slavili nebeškega Očeta, ker da se mesto na gori ne more skriti (glej Mt 5, 13-16). Kaj zdaj in kako torej?! Kako naj torej ravnam? Kako naj se odločim? Post mi, vsaj kar zadeva sprehajanje do hladilnika, število dnevnih odločitev z omenjenih 200 oklesti na precej manj. Vse druge odločitve pa lahko mirno zajamem v tri NE, ko me Skušnjavec vleče v omamo, v nezmernost in napuh (glej npr Mt 4,1-11) in en DA, ko me Jezus prek mojih bližnjih vpraša: Me ljubiš? (glej Jn 21, 15-19)

Prva epizoda z novim urejevalnikom, ki ga zdaj nudi Spotify... Brez glasbe v ozadju, a z veliko vsebine. Upam...

V človeški zgodovini pridejo obdobja, ki človeku ukradejo njemu lasten pogled na življenje in svet. Velikokrat smo to videli, marsikdo pa je tudi sam to doživel. Strah je nekaj, kar ohromi človeka, mu je jemlje voljo, veselje in življenjsko navdušenje. Najsilovitejši strah je tisti, ki nas ohromi znotraj. Posebej nevarno je, ko se pojavljajo miselni tokovi, ki govorijo o naprednosti, modernosti, boju za človeka. In takšni miselni tokovi ne prenašajo drugačnega pogleda na svet, na človeka, na njegove najbolj pomembne vrednote. Tisti, ki drugače razmišlja je zaostal, nazadnjaški in podobno. Pogumni ljudje, pokončni, zreli ljudje gledajo na življenje drugače. Pomembno je vprašanje: Ali imam pogum razmišljati in iskati resnico? Govorjenje o več resnicah je prineslo zmedo med nas. Resnica o življenju je samo ena. Ni več resnic! Kako nevarna in duha uničujoča je lahko tudi demokracija, ki skuša s preglasovanjem doseči svoj cilj. Na to je opozoril Aleksander Solženicin človek, ki je preživel več let v taboriščih zaradi nestrinjanja z obče veljavnim in sprejetim razmišljanjem v totalitarni državi. Univerza v Harvardu mu je leta 1978 podelila častni doktorat. V svojem govoru je pogumno povedal svoje mnenje o dogajanju v demokraciji: Upad poguma je morda najbolj izstopajoča značilnost, ki jo zunanji opazovalec ugotavlja danes na Zahodu, zlasti pa se kaže med vladajočimi in intelektualnimi elitami, kar ustvarja vtis izgube poguma v celotni družbi. Ali je treba poudariti, da je bil v starih časih upad poguma prvo znamenje konca? In k temu dodaja: Preveč upanja smo položili v politiko in družbene reforme ter se navsezadnje zavedeli, da nam je bilo odvzeto najdragocenejše: duhovno življenje«. Podobno razmišlja Vaclav Havel. V svoji knjigi ŽIVETI V RESNICI poudarja, da so vedno ljudje, ki pogumno razmišljajo drugače kot je predpisano ali vsiljeno s strani javnega mnenja. Vprašanje je ali upamo ŽIVETI V RESNICI ali je boljše in enostavneje ŽIVETI V LAŽI. Mislim, da je prav, da si človek postavi vprašanje: Imam pogum iskati resnico? Marsikaj bi radi spremenili, z marsičem se ne strinjamo. Ni pomembno tisto, kar je povedano pod žarometi medijev. Pomembno je kaj se dogaja v človeku, kaj človeka dela boljšega. Je to javno mnenje? So to novi zakoni? Morda pa je to resnica o življenju, ki jo človek iskreno išče in se ji spoštljivo približuje? Demokratično »glasovanje« v iskanju resnice ne pomeni nič. Pot k resnici je drugačna: je strma, naporna in malo ljudi upa hoditi po njej! In vendar: Svet spreminjajo ljudje, ki gredo pogumno na pot iskanja resnice. Si upam stopiti na to pot?

Prva letošnja epizoda podkasta Umetnost Lenarjenja bi se lahko imenovala tudi "moj najbolj iskreni intervju". Preko Instagrama sem zbral kup izjemno zanimivih vprašanj, ki so jih anonimno prispevali sledilci. Spraševali ste o otrocih in starševstvu; o študiju medicine in mojih preteklih napakah; o konfliktih med zdravstvenimi delavci; o alternativni medicini; o nazivu ‘vplivnež', prihodnosti Instagrama in temu, kaj ta sekundarna kariera pomeni za mojo službo zdravnika; o ‘slavi', pisateljevanju in prodaji knjig; o svetovnih katastrofah, vojnah, kapitalizmu; o Ester, ljubezni in negovanju razmerja; o tem, kje najti čas za stvari, ki so ti pomembne; o neozdravljivih infekcijskih boleznih; o razvijanju odnosa do sebe in svojih pomanjkljivosti; in celo o covidu in teorijah zarote. Upam, da vam bodo odgovori zanimivi! In vam želim fantastično leto 2024, polno globokih pogovorov in zelenih semaforjev. V podkastu omenjam pesem Storm (Tim Minchin). Omenjam družabni igri Gloomhaven in Frosthaven. Omenjam zbirke: A Song of Ice and Fire (George RR Martin), Mistborn (Brandon Sanderson), The Complete Fiction of H.P. Lovecraft. Podkast o transplantacijski dejavnosti in kirurgiji srca z dr. Markom Racmanom: https://spotifyanchor-web.app.link/e/HGa06Hk14Fb Podkast o Junakih 3. nadstropja in zdravljenju otroškega raka: https://spotifyanchor-web.app.link/e/ILxE5Qk14Fb Podkast Mala Šola Čuječnosti (1. del): https://spotifyanchor-web.app.link/e/sItJKUk14Fb

Pred skoraj pol stoletja so moje otroštvo in otroštvo mojih sovrstnikov zaznamovale bele in ostre zime. Nizke temperature in visoki snežni zameti so nedvomno prispevali k izoblikovanju moje pokončnosti. Ko sem se pozneje začela vzpenjati po življenjskih gričih in gorah, sem verjetno zaradi svoje značajnosti marsikomu šla na živce, mogoče sem komu stopila na prst. Verjetno me kdo tudi ni razumel ali pa ni hotel razumeti in prebiti moje ledene skorje. Življenjska pot je marsikoga od nas odnesla in tudi zanesla na različne poljane. Fižolovke, okrog katerih smo otroci vijugali s prevelikimi smučmi, so kaj kmalu nadomestili debeli koli. Le da sama nisem več vijugala okrog kolov, temveč sem jih s kolom dobivala po glavi. Upam pa, da je zaradi mojega udrihanja s kolom glava bolela čim manj ljudi. Ob pravih zimah in visokih zametih vsaj vemo, kdo je krivec za zdrs na ledu in slabo splužene ceste, mar ne? Veliko težje pa je s prstom pokazati na krivca, ko se znajdemo v težkih, velikokrat čudnih življenjskih zametih. Še težje je uperiti prst vase. Res pa je tudi, da za vse padce in zdrse v življenju nismo krivi sami. Srčika mojega današnjega razmišljanja ni iskanje izgubljenega krivca v kupu snega in ledu, prav tako ne iskanje zmagovalca, ki se je iz golega veselja zaril v kup snega. Govoriti želim le o našem vijuganju po progi življenja. Po moji ali vaši progi življenja, cenjeni poslušalci in spoštovane poslušalke, so postavljeni različni količi. Tako kot so proge naših življenj različno dolge. Nekateri elegantno vijugajo mimo količev, spet drugi mogoče šele stojijo na startu življenja in s strahom zrejo v globino. Ne, v življenju nimamo vsi enakih možnosti. Tako kot tudi enako ne prenašamo ostrih in dolgih zim. Nekaj pa vendarle imamo skupnega. Progo življenja, pa naj bo ta še tako zavita, moramo prevoziti vsi. In to od vrha navzdol. Še prej pa se moramo na vrh povzpeti: s smučkami na rami ali pa s kabinsko žičnico. Lahko pa se nam zgodi tudi, da bo sneg, preden bomo prišli na vrh vzpetine, skopnel. A to ne pomeni, da moramo čakati na prihod nove zime, navzdol se lahko spustimo tudi po suhi travi. Na kako visoko zasneženo goro se morate povzpeti vi, da boste začeli vijugati v globine svojega življenja, ne vem. Vem pa, da se lahko že z manjše vzpetine zazremo v čisto belino življenja. Šele z vrha vzpetine ali ledene gore bomo lahko opazili umazane zaplate snega, ki tudi za snežne kepe niso več primerne. Snežni zameti pa bodo videti majhni in lažje premostljivi. In še nekaj: življenje ni sestavljeno samo iz ene discipline. Včasih se vrtimo na eni nogi, drugič na obeh. Predvsem pa moramo paziti pri doskoku. Lahko še tako dolgo letimo in na svet okrog sebe gledamo zviška, na koncu lahko pristanemo v kupu umazanega snega. Pa mirno in varno vijuganje vam želim.

⏰ Driiiiiing! Ne, iskreno, ni zajebancija. Res je. Driiiiing! Ker to? Da pa tako? Da bo skakal čez? Reko? Gor, tja? K čarno-bejlim? Ne, ne. To pa ne. Smiljan Kuhar, rad te imam, do Černelovcev in naprej, ampak to pa ne. Ultimativni prc, ultimativna fora, najbrž ni bila sploh tako mišljena, ampak ne dam se. Ne. Ne, ker ga ne bi delil. Seveda ga, 25% medijsko osebnost. Ampak neeee. Da bo šel gori doli naokoli? Eden in edini? Neeee! Eno uro pa te najdema! Sploh pa zdaj. Ko... Kaj pa veš, mogoče pa res Nemčija drugo leto! Upam, da ne zamerite preveč, dva tedna nazaj sem bil čisto povožen, mladi ateji in mame boste najbrž razumeli, ne? Upam.

Pred nekaj dnevi sem stekel za avtobusom, ko je že skoraj speljal. In ga, začuda, ujel. Ko sem potem ves zasopel sedel na sedežu, sem si rekel: No, pa sem prihranil dvajset minut! Dvajset minut časa! Kaj naj zdaj naredim s tem svojim prihranjenim časom? Kako naj ga porabim? Kako naj ga preživim? Kako naj ga zapravim? Komu ga lahko podarim? Naj ga namenim svoji družini? Otrokom, recimo?! Vendar za svoje otroke potrebujem več časa … imam veliko otrok in premalo časa … Dajte mi vsaj eno popoldne, en dan, dva dni … Dajte mi ves teden! Naj teh dvajset minut poklonim svoji ženi? Za pogovor, na primer, ali za izraz nežnosti? Nežnost se ne bo končala v dvajsetih minutah (za zdaj še ne, hvala Bogu), glede pogovora pa: v dvajsetih minutah se lahko le spreva, ne pa tudi pobotava – zato: raje ne. In, roko na srce, moja žena je vredna več kot borih dvajset minut. Dvajset minut bi morda lahko porabil v službi, ampak ta mi vzame že tako preveč časa. Torej, ne! Bi lahko teh dvajset minut prebil s prijatelji? Na klepetu ob kavici ali pivu? Če dobro pomislim, je teh dvajset minut mojih. Sam sem jih prihranil. So preostanek mojega časa. Torej bi bilo edino pravično, da jih porabim zase. Lahko malo podremljem, se obrijem, kaj preberem … Toda ko sem hotel porabiti teh dvajset minut, jih ni bilo več. Kam je šlo? Kje so dragocene minute? Kam je izginil moj prihranjeni čas, če je sploh kdaj bil? Kako smešno in nesmiselno je reči nimam časa, vzel sem si čas. Podaril sem ti nekaj časa. Kje sem vzel? Kam sem dal? Čas je! Kako lahko rečem izgubil sem čas, ukradel sem čas, porabil sem čas. Čas je! Kako lahko samemu sebi nekaj vzamem? Kako naj sebi nekaj ukradem? Kako lahko prihranim čas? Čas je! Imam torej čas! Vendar ga ne morem ne porabiti ne shraniti. Ne morem ga ne vzeti ne dati. Ne morem ga ne izgubiti ne ukrasti. Lahko ga le zapravim. Ali pa posvetim … Nekomu ali nečemu. In če ga bom posvetil, nekomu ali nečemu, potem me čakajo svetli časi. Če bom svoj čas posvetil, bom tudi sam svetal, svet. Potem bom luč sveta. Luč svetu. Čas ni stvar talenta, sposobnosti, izobrazbe, izkušenj, ni stvar značaja, zunanjosti, ni stvar mišic … Čas je božji dar. Dan vsem z enako mero in močjo. Star sem devetinštirideset let. In nimam preteklosti: Kar je bilo, se je zgodilo in tega ne morem imeti. Imam le spomine. In nimam prihodnosti: Ne moreš imeti, česar še ni. Imam le načrte in upanje. Vse, kar imam, je – sedanjost. Ta čas. Ta trenutek, zdaj, z vami, ko poslušate moje besede. In nisem ga zapravil. (Upam, da tudi vi ne.) Posvetil sem vam ga. Hvala!

Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos je za časopis Frankfurter Rundschau povedal, »da ni dežele, v kateri ne bi bilo konfliktov, književnost pa je tista, ki o njih pripoveduje in odpira individualna vprašanja na ravni družbenih. To avtorji prinašajo s seboj v Frankfurt. Veliki avtor Drago Jančar, ki ga že zelo dolgo občudujem, je dober primer tega in še zmeraj upam, da bo kmalu dobil Nobelovo nagrado.« Z Dragom Jančarjem smo se v Frankfurtu pogovarjali o častnem gostovanju Slovenije, mestu literature na tem osrednjem knjižnem dogodku, pa tudi govoru Slavoja Žižka. Foto: Bobo

Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos je za časopis Frankfurter Rundschau povedal, da ni dežele, ki ne bi imela konfliktov, literatura pa je tista, ki o teh konfliktih govori in odpira individualna vprašanja na ravni družbenih vprašanj. »To prinašajo avtorji s seboj v Frankfurt. Nek velik avtor Drago Jančar, ki ga jaz že zelo dolgo občudujem, je dober primer za to, in še zmeraj upam, da bo kmalu dobil Nobelovo nagrado,« dodaja Boos. Z Dragom Jančarjem smo se v Frankfurtu pogovarjali o častnem gostovanju Slovenije, mestu literature na tem osrednjem knjižnem dogodku, pa tudi govoru Slavoja Žižka.

Robert Carotta, zdravnik kirurg, vodja urgence v splošni bolnišnici Jesenice, je tudi svetovalec poveljnika poveljstva sil pri Slovenski vojski. Po avgustovskih katastrofalnih poplavah je bil kot uniformirani zdravnik štiri dni v Črni na Koroškem, tudi ob množični zastrupitvi z ogljikovim monoksidom. Takrat je bilo odločilno usklajeno sodelovanje vojske in koroških reševalnih služb: zdravstva, gorskih reševalcev ter vseh preostalih. Med obsežnim izbruhom covida je bil koordinator za posteljne kapacitete, saj je primanjkovalo postelj za namestitve pacientov. To je bil nepredvidljiv čas za vse, nova izkušnja za zdravstveni sistem, pa tudi zanj osebno. Politika ga ni nikoli zanimala, v začasnem prehajanju zdravnikov v politiko in vračanju v zdravniške vrste pa ne vidi ničesar slabega. Foto: arhiv Splošne bolnišnice Jesenice

Komik, improvizator, medijska osebnost, igralec, podkaster, plesalec - Sašo Stare je človek mnogih nazivov, predvsem pa je tudi izjemno zabaven in zanimiv sogovorec. V kontekstu podkasta, ki obravnava skrb za duševno zdravje, mora seveda biti vsaj ena epizoda namenjena tudi humorju. S Sašom sva se pogovarjala o delu profesionalnega komika, o (dokazanem!) vplivu smeha na zdravje, seveda pa sva pustila tudi poljubnim asociativnim preskokom, da so naju usmerjali široko okoli najine rdeče niti. Lahko priznam, da se še nikoli nisem tako iz srca nasmejal med snemanjem podkast epizode. Upam, da nama uspe razvedriti tudi čim več poslušalcev! Epizoda je nastala v sodelovanju z Varuhom zdravja, Vzajemno: https://www.vzajemna.si/varuj-zdravje Epizodo lahko pogledaš tudi v video obliki na https://www.youtube.com/@davidzupancic Sašota najdeš na: https://sasostare.com/ Podkast "A res tega ne veš": https://youtube.com/@aresteganeves Moje gostovanje pri podkastu "A res tega ne veš" (prva od treh epizod):https://youtu.be/v40DyLxcgaw?si=7sn33tgYlhFsJC9S Knjiga 55 Life Lessons from Amoeno's Island: https://amoenosisland.com/ Sašotov stand-up lahko pogledaš na Voyo v sklopu "Stendup predstavlja". Med pogovorom omenjava komad Tears of a Clown (skupina Iron Maiden), fantazijsko serijo knjig The Dresden Files (Jim Butcher), knjigo Smrdljivc (Rok Bohinc) in avtobiografijo Norma MacDonalda: Based on a True Story: Not a Memoir.

⏰ Dring! Zelo kratek dring. Ampak dring je. Za uvod v sezono 2023/24! Bolj mini komentar. Solo. Ja Monolog? Upam, da ne ;) Je večkrat omenjen Žiga Kos. Ker brez njega? Ne gre, kakopak, četudi na daljavo in v mislih!

Živijo, dragi ljubitelji možganov! Upam, da ste dobro in našim možganom privoščite kaj lepega v teh zadnjih julijskih dnevih. Tudi ko smo mi na počitnicah, so naši možgani zelo dejavni. Dopusta si pač ne privoščijo, lahko pa jim pomagate, da se boljše regenerirajo in jim je dobro! In za to poskrbi tudi – gibanje. Že kar tradicionalno takole ob začetku poletnih počitnic epizodo namenimo poletni šoli TwinBRain, ki je tudi letos potekala v Piranu in ki je pod svoje okrilje povezala raziskovalke in raziskovalce gibanja, nevrodegenerativnih bolezni, umetne inteligence, kineziologije in tako naprej in tako naprej. "Raziskovati dinamiko človeških možganov v gibanju" - to so si zastavili. In tam so bili tudi Možgani na dlani. Pripravlja: Mojca Delač.

Čeprav se vlada pri svojem ukinjanju, ustanavljanju in združevanju muzejev sklicuje na stroko, so do besede doslej prišli večinoma strokovnjaki, ki podpirajo vladno odločitev o združitvi Muzeja osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije v nov muzej. V tokratnih Razgledih in razmislekih bomo v pogovoru z dr. Markom Štepcem, muzejskim svetnikom in vodjo kustosov v Muzeju novejše zgodovine predstavili drugačna strokovna stališča. Za izjavo pa smo prosili tudi Jano Babšek, predsednico Mednarodnega muzejskega sveta ICOM Slovenija, ki je s še dvema strokovnima združenjema podprl vladno odločitev o ustanovitvi novega muzeja. Foto: https://www.muzej-nz.si/

Epizoda 27 je za nami.Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.POSLUŠATE LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@iamwearealiveFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/Support the show

Epizoda 28 je za nami.Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.POSLUŠATE LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@iamwearealiveFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/Support the show

Epizoda 26 je za nami.Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.POSLUŠATE LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@iamwearealiveFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/

Epizoda 24 je za nami.Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.POSLUŠATE LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@iamwearealiveFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/

Epizoda 25 je za nami.Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.POSLUŠATE LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@iamwearealiveFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/

Epizoda 23 je za nami.Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.POSLUŠATE LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@matjazdoverFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/

Epizoda 21 je za nami.Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.POSLUŠATE LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@matjazdoverFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/

Epizoda 22 je za nami.Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.POSLUŠATE LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@matjazdoverFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/

Da že na začetku opozorim na rahel odmev v podkastu - mikrofona sta malenkost drugače zapisovala zvok. Sem se potrudil, da je karseda minimalen, predvsem v prvih minutah pa se žal precej sliši. Upam, da ni prehudo :) Se opravičujem!NBA sezona je tu! Vsi smo rahlo mastni v pričakovanju prvih tekem, danes pa se mi za otvoritveno epizodo pridruži kolega Jan, da skupaj rečeva kakšno na zadnjo divizijo, ki je še ostala - Southwest. 2 ekipi čakata na novo desetletje, ko bo rebuild končan, preostale tri pa so osnovane okoli treh posameznikov, superzvezdnikov, ki so se šele dobro ogreli v ligi. JA in Zion se morta res dobro ogrevat, ker drugače gre hitro kaj rakom žvižgat, Luka Dončić pa prvič vstopa v sezono z moštvom, ki bi mu lahko celo nekaj pomagalo. 3 zvezde severnice, ki vodijo do enega cilja - osvojitve naslova. Potem pa hitro še o najinih MVP favoritih in favoritih za osvojitev naslova. Teaser: tudi tukaj ima Donke nekaj vmes. Spremljajte sezono tudi s podkastom OverTime :)Cenim, če se odločite deliti, oceniti ali komentirati podkast, fejst pomaga. Noro vesel sem, če se pri svojem ponudniku naročite ali pa ga priporočite prijateljem. Hvala!Za več NBA takeawayev: TwitterFacebook, InstagramRes cenim vašo podporo, če OverTime komu priporočite, se naročite ali delite. Hvala! Beremo se v ponedeljek, slišimo danes teden! Bodite čudovito. Fejst pomembni linki: OverTime Newsletter - kolumna Za več NBA takeawayev: Twitter, Instagram

Epizoda 19 je za nami.Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.POSLUŠATE LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast...SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTj...FOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@matjazdoverFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/

Epizoda 18 je za nami.Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.POSLUŠATE LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast...SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTj...FOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@matjazdoverFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/

Epizoda 20 je za nami.Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.POSLUŠATE LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast...SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTj...FOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@matjazdoverFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/

Dobrodošla na inbed podcast- ja po dolgem premoru spet začenjamo z novimi epizodami. Tokrat gostujem Karin Velikonjo, ustanoviteljico podjetja in metode Glowinface. Karin je uspešna podjetnica in je dosegla uspehe na mednarodni ravni. Poleg svojega spletnega studia je predkratkim odprla tudi studio v Ljubljani in jo lahko obiščeš tudi v živo. Pogovor o obrazni jogi naju zanese tudi v poslovne vode, v njen zakaj in njeno zgodbo. Najbolj je meni osebno ostal v spominu njen mindset, ki ga goji do postavljanja cen, samozavesti v svoje delo in nasploh viziji, ki jo ima za svoje podjetje in ljudi, ki jim pomaga. Karin najdeš na instagramu in pa njeni spletki. ___ Inbed studio pa je v času "odsotnosti" na podcast platformi tudi odprl vrata za vadbe v živo:) Ja, končno se lahko tudi v živo gibamo skupaj. Svoj termin lahko rezerviraš TUKAJ. Ali pa se pridružiš inbed vadbam kar iz udobja svojega doma. Kjerkoli in kadarkoli. Več o spletnem studiu pa najdeš TUKAJ. @inbedwithklara @inbedstudio Za vse tiste, ki pa bi rade izboljšale svoj odnos do hrane, našle lahkotnost in svobodo prehranjevanja. Za vse tiste, ki hrano ločujete na dobro in slabo in s tem tudi svoje dneve. Za vse tiste, ki se soočate s prenajedanjem in bi rade prekinile ta začaran krog in spet zaživele. Dobrodošla na inbed coaching in Svobodo Prehranjevanja:) ___ Tukaj vam polinkam še vse svoje najljubše produkte od EkoŠkrnicla, ki jih uporabljam kot DODATEK in res tista pika na i za boljšo kvaliteto počutja:) Koda KLARAEKO pa ti prinese 10% popusta:) Liquid Curcumin (zelo zelo močen naravni antioksidant za boljšo odpornost) Vitamin D3+ K2 (v kombinaciji obeh vitaminov je absorbcija veliko boljša. Prav tako je to najmočnejši vit. d3 na trgu) Ashwagandha (pomiritev in fokus) PAKET Zdrava Sečila (za vse s pogostimi vnetji mehurja. Upam, da se vam končno nehajo. Meni zelo pomaga!) PAKET Antistres in dobro spanje PAKET Lepa koža Objem, Klara

Ko otroke učimo lepega vedenja, jim po navadi spregovorimo o čudežnih besedah, kot so prosim, hvala, oprosti. No, včasih bi bilo dobro o teh besedah spregovoriti tudi kakšnim drugim družbenim skupinam. Na te besede sem se spomnil, ko sem prebiral današnji evangelij, v katerem k Jezusu pride deset gobavih mož. Svoj »prosim« so izrekli na svoj način: »Jezus, Učenik, usmili se nas!« Jezus jih ni takoj ozdravil. Reče jim: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili ozdravljeni. Zanimiv je razplet. Bilo jih je deset, a samo eden se vrne k Jezusu in se mu zahvali. Pa še ta je bil Samarijan, to pomeni »Nejud«. Celo Jezusu se je zdelo čudno in ga vpraša: »Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet?« Upam, da to ni današnje razmerje naše hvaležnosti. Eden od desetih. V sklepu evangelija slišimo Jezusove besede, namenjene ozdravljenemu gobavcu: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila!« Papež Benedikt XVI. ob današnjem evangeliju zapiše, da gre za dve stopnji ozdravitve. Prva je površinska, to je telesna. Druga pa je globlja, dotika se človekove notranjosti, dotika se »srca« in se od tam razširi na vse človekovo bivanje. V krščanski terminologiji se popolna in korenita ozdravitev imenuje zveličanje, ki je pravzaprav novo, polno in dokončno življenje. Zato Jezus pravi: »Tvoja vera te je rešila.« Vera namreč rešuje človeka, saj vzpostavlja globok odnos z Bogom, s samim seboj ter z drugimi. Izraz vere je torej hvaležnost. Kdor se zna zahvaliti kakor ozdravljeni Samarijan, s tem pokaže, da ne jemlje vsega kot nekaj, kar mu pripada, temveč kot dar, ki, čeprav pride do njega po ljudeh ali naravi, končno prihaja od Boga. Z vero se torej človek odpre Bogu, prizna, da je vse dar, vse milost. In šele v tem kontekstu vidimo, kakšen zaklad se skriva v preprosti besedi hvala. O hvaležnosti je Jože Urbanija zapisal: Izraziti hvaležnost brez besed. Saj tiste popolne hvaležnosti pač ne moremo ujeti v besede. Sploh pa ne v tiste neštetokrat izgovorjene besede, ki so že vse obrabljene in so podobne robovom stopnic, ki vodijo v zgornja nadstropja oblasti, časti in slave. Začutiti torej hvaležnost tako, da prevzame vsega človeka do zadnjega vlakna. Bodimo hvaležni. Razbijmo samoumevnost. Hvaležnost in čudenje sta odlični odskočni deski za drugačen pogled na svet.

Upam, da mi oprostite 'clickbait' naslov. Ne gre za reklamno sporočilo ali sponzorirano objavo. Ne bom vam prodajal čudežnih mazil ali tablet za pomlajevanje. Rad bi vam na kratko predstavil, kaj o dolgem življenju pravi znanost. S pregledom strokovnih člankov bom izpostavil tri navade, ki imajo znanstveno dokazan in statistično pomemben pozitiven vpliv na daljše in kvalitetnejše življenje. Ali lahko zgolj naš odnos do vsakodnevnih izzivov izboljša naše zdravje? Katero preprosto, dvajsetminutno opravilo, dokazano niža vrednost krvnega pritiska? Poleg praktičnega pogleda na omenjeno tematiko pa bomo na kratko spregovorili tudi o nevarnih pasteh statistike in o tem, zakaj je raziskovanje zunanjih vplivov na tako močno spremenljivko, kot je celokupna smrtnost (angl. all cause mortality), zelo zahtevno. Za posebej študiozne poslušalce pa spodaj pustim še povezave do raziskav, omenjenih v epizodi. Maruta et al, 2002: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12173709/ Giltay et al, 2004: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15520360/ Jayedi et al, 2021: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34417979/ Hanson, Jones, 2015: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25601182/ Kim et al, 2019: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31055709/ O'Keefe et al, 2013: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/23871889/ Sewter et al, 2021: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34371891/

Med obvezno opremo, ki smo jo pred desetletji premogli na naši kmetiji, so bile uzda iz brzde in jermenov, vajet ter gajžla, kot smo rekli biču – pripomočku za udarjanje živine. Na veliko otroško veselje oče gajžle ne na nas ne na živini ni uporabljal, le sem pa tja je z njo zažvižgal skozi zrak. Konjem so vedno, ko so se z njimi odpravljali k težkim kmečkim opravilom, nadeli uzdo na glavo in jih tako vodili. Z na videz preprostimi pripravami so kmetje obvladovali silno konjsko moč, otroci pa smo težko delo konj zaradi varnosti bolj ko ne spremljali od daleč, saj nikoli nismo vedeli, kdaj se bodo močni delovni konji ob hrzanju povzpeli na zadnje noge in nas brcnili. Razen kakšnega prevrnjenega voza sena ali hlodov večje škode na naši kmetiji nismo utrpeli, se pa že od otroških dni konjev bojim. Bolj poslušni in pohlevni so se mi zdeli lisasti voli, vpreženi v jarem. Tako za konje kot za vole je nekdaj veljalo, da so neprecenljiva delovna moč od jutra do večera, v ledeno mrzlih jutrih ali pa v vročih poletnih dneh. Skrbni gospodarji so se zavedali, kaj bi pomenila izguba ene ali druge vprežne živali, pri slabih pa je največkrat pel samo bič. Dragi poslušalci in cenjene poslušalke, tako vi kot jaz smo vpeti v vajeti. Vsakdo izmed nas nosi svojo uzdo, svoj jarem. Mogoče je komu izmed vas dano, da uzde in jarme drugih držite v vajetih in vodite. Želim vam, da potegi vodenja ne bi prerasli v prisilo ali celo nasilje, ki zagotavlja poslušnost ali spodbuja k delu. Verjamem, da ste dobri gospodarji – gospodarji, ki znajo svoji vprežni živini kdaj pa kdaj sneti uzdo ali jarem z glave in izpustiti vajeti. Če se bojite, da bo vašo čredo premamilo prostranstvo svobode, potem vajeti ne smete izpustiti, temveč samo popustiti. Če pa ste voz, ki ga vlečete, preveč naložili, potem boste v jarem morali vpreči še koga. Sicer vas lahko doleti hrzanje in prhanje. Mogoče vam bo kdo celo ušel z vajeti. Sama sem potrebovala več kot samo štirinajst dni poletnih počitnic, da sem lahko odpela krivične spone in razvezala vezi jarma (prim. Iz 58,6). Jarem, ki me je tiščal in žulil, mi je uspelo sneti. Če sem iskrena, mi zanj ni prav nič več mar. Prav tako si ne želim, da bi ga nase vzel kdo drug. Ukrojen je bil zame, a sčasoma sem ga prerasla. Z leti sem se pod njim počutila utesnjeno in nemirno, zato sem ga morala odložiti in nase vzeti nov jarem. Upajoč, da bom našla počitek svoji duši. Ponovno sem se začela učiti od Njega, ker je krotak in v srcu ponižen, njegov jarem pa prijeten in njegovo breme je lahko (prim. Mt 11,29–30). Naši vozovi bodo po koncu poletnih počitnic začeli ponovno drdrati po kolesnicah življenja. Upam, da vam je z njih uspelo zmetati ves odvečen tovor in da vas vajeti življenja ne bodo preveč utesnjevale.

Epizoda 15 je za nami.Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.POSLUŠATE LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@matjazdoverFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/

Epizoda 16 je za nami.Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.POSLUŠATE LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@matjazdoverFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/

Pred nekaj dnevi sem stekel za avtobusom, ko je že skoraj speljal. In ga, začuda, ujel. Ko sem potem ves zasopel sedel na sedežu, sem si rekel: No, pa sem prihranil dvajset minut! Dvajset minut časa! Kaj naj zdaj naredim s tem svojim prihranjenim časom? Kako naj ga porabim? Kako naj ga preživim? Kako naj ga zapravim? Komu ga lahko podarim? Naj ga namenim svoji družini? Otrokom, recimo?! Vendar za svoje otroke potrebujem več časa … Imam veliko otrok in premalo časa … Dajte mi vsaj eno popoldne, en dan, dva dni … Dajte mi ves teden. Naj teh dvajset minut poklonim svoji ženi? Za pogovor, na primer, ali za izraz nežnosti? Nežnost se ne bo končala v dvajsetih minutah (za zdaj še ne, hvala Bogu), glede pogovora pa: v dvajsetih minutah se lahko le spreva, ne pa tudi pobotava – zato: raje ne. In, roko na srce, moja žena je vredna več kot borih dvajset minut. Dvajset minut bi morda lahko porabil v službi, ampak ta mi vzame že tako preveč časa. Torej, ne! Bi lahko teh dvajset minut prebil s prijatelji? Na klepetu ob kavici ali pivu? Če dobro pomislim, je teh dvajset minut mojih. Sam sem jih prihranil. So preostanek mojega časa. Torej bi bilo edino pravično, da jih porabim zase. Lahko malo podremljem, se obrijem, kaj preberem … Toda ko sem hotel porabiti teh dvajset minut, jih ni bilo več. Kam so šle? Kje so dragocene minute? Kam je izginil moj prihranjeni čas, če je sploh kdaj bil? Kako smešno in nesmiselno je reči: Nimam časa, Vzel sem si čas. Podaril sem ti nekaj časa. Kje sem vzel? Kam sem dal? Čas je! Kako lahko rečem: Izgubil sem čas. Ukradel sem čas. Porabil sem čas. Čas je! Kako lahko samemu sebi nekaj vzamem? Kako naj sebi nekaj ukradem? Kako lahko prihranim čas? Čas je! Imam torej čas! Vendar ga ne morem ne porabiti ne shraniti. Ne morem ga ne vzeti ne dati. Ne morem ga ne izgubiti ne ukrasti. Lahko ga le zapravim. Ali pa posvetim … Nekomu ali nečemu. In če ga bom posvetil, nekomu ali nečemu, potem me čakajo svetli časi. Če bom svoj čas posvetil, bom tudi sam svetal, svet. Potem bom luč sveta. Luč svetu. Čas ni stvar talenta, sposobnosti, izobrazbe, izkušenj, ni stvar značaja, zunanjosti, ni stvar mišic … Čas je božji dar. Dan vsem z enako mero in močjo. Star sem devetinštirideset let. In nimam preteklosti: Kar je bilo, se je zgodilo in tega ne morem imeti. Imam le spomine. In nimam prihodnosti: Ne moreš imeti, česar še ni. Imam le načrte in upanje. Vse, kar imam, je sedanjost. Ta čas. Ta trenutek, zdaj, z vami, ko poslušate moje besede. In nisem ga zapravil. (Upam, da tudi vi ne.) Posvetil sem ga vam. Hvala!

Tudi na današnji dan se bomo odpravili opravljanju svojega poslanstva naproti. Morda po krajši, morda po daljši poti. Dolgo se pripravljamo na izpolnjevanje poslanstva, ga iščemo, se izobražujemo, opravljamo, morda zamenjamo ali še naprej iščemo. Za nekatere se poslanstvo prekriva z opravljanjem poklica, ne nazadnje imata besedi poslanstvo in poklic soroden pomen. Pravimo, da je vsako delo častno, pa vendar se zdi, da nekatere poklice v družbi bolj cenimo kot druge, delo nekaterih je bolj plačano ali pa bolj občudovano. Vsak poklic, ki ga opravljamo odgovorno in skrbno, lahko preraste opis nalog in zares postane poslanstvo. Neka medicinska sestra je pripovedovala o testu, ki so ga pisali v srednji šoli. Ker je bila vestna učenka, je na začetku preletela vprašanja, da bi videla, ali na katero izmed njih morda ne bo znala odgovoriti. Ustavilo se ji je pri zadnjem vprašanju, ki se je glasilo: »Kako se imenuje gospa, ki čisti našo šolo?« Mislila si je, da gre skoraj gotovo za neslano šalo. Večkrat je videla čistilko, ki je pospravljala za učenci. Bila je visokorasla, s temnimi lasmi in v zgodnjih petdesetih letih. Ampak kako ji je ime, ni vedela. Pravzaprav z njo še nikoli ni spregovorila niti besede. Šolska ura je minila in morala je oddati test, ne da bi odgovorila na zadnje vprašanje. Ob koncu šolske ure je eden izmed učencev dvignil roko in vprašal, ali bo zadnje vprašanje upoštevano pri oceni testa. »Absolutno,« je odvrnil učitelj. »Pri svojem delu boste srečevali številne ljudi. Vsak posebej je pomemben. Zaslužijo si vašo pozornost in skrb, pa čeprav samo nasmeh ali pozdrav. Upam, da vas bo ta test spominjal na to.« Pa ni samo v zdravstvu pomembna pozornost do vsakega človeka. Marsikatero delo bi lahko dobilo bolj človeški obraz, če bi več skrbi namenili našemu vsakdanjemu odnosu do ljudi, ki jih srečujemo. Posebno težko je vzdrževati tako naklonjenost do sodelavcev in tistih, s katerimi se vsak dan vidimo. Vendar v pristne odnose ni treba vlagati veliko truda, saj lahko majhne pozornosti pomenijo velike korake h graditvi skupnosti, ki se trudi, da se ne bi nihče počutil izločenega ali manjvrednega. Učenci so po koncu pisanja testa izvedeli, da je gospe čistilki ime Katarina. Tudi tega imena niso nikoli več pozabili.

Epizoda 12 je za nami.Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.POSLUŠATE LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@matjazdoverFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/

Epizoda 13 je za nami.Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.POSLUŠATE LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@matjazdoverFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/

Epizoda 14 je za nami.Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.POSLUŠATE LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@matjazdoverFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/

Sedma epizoda je za nami.Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.POSLUŠATE LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@matjazdoverFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/

Verónica Ángeles nos platica de su nuevo record de esterilizaciones realizadas

Večkrat moram misliti na stavek, ki ga je pred leti izrekla ena izmed udeleženk skupine, v kateri so se srečevali ljudje po izgubi ljubljenega človeka. Takole je rekla: »Življenje je most in na mostu ne zidaj hiše!« Upam, da mi bo ta stavek ostal pred očmi vsakokrat, ko bom v svojem življenju morala izpuščati stvari, na katere sem navezana, ljudi, ki jih imam rada, na svoje sposobnosti … in da mi bo v pomoč. Verjetno je ena najbolj bistvenih stvari v življenju, da znamo izpuščati. Lahko smo veseli in hvaležni za vse, kar je bilo, toda nikoli si na tem ne moremo zgraditi šotorov in na tem obstati. Tudi nam ne more pomeniti garancije za prihodnost, niti imetje, niti položaj, niti prijateljstvo. Življenje je pot in živimo lahko samo toliko časa, dokler smo na poti. Na pot pa lahko človek vzame samo najnujnejše stvari, samo tisto, kar je zares bistveno. Kdor se ne more ločiti od stvari, mora obstati. tV življenju se moramo zelo zgodaj učiti izpuščati. Izpustiti moramo zavetje doma in se postaviti na svoje noge. Izpuščati moramo otroke, ko odraščajo. Ko se upokojimo, moramo izpustiti svoje poklicno delo, ki smo ga morda imeli zelo radi. Izpuščati moramo svoje zdravje, svoje sposobnosti. Najbolj boleče pa je gotovo izpuščati ljudi, ki jih imamo radi. Izguba ljubljenega človeka vedno pomeni bolečino, s katero je treba živeti in kljub vsemu iti naprej. Morda nam bo laže izpuščati, če se bomo zavedali že ves čas, da je naše življenje zares most – iz ene stvarnosti na drugo in na mostu ne moremo graditi hiš. To ne pomeni, da ne moremo intenzivno živeti – nasprotno, ravno to, da ne gradimo hiš, omogoča, da lahko vse svoje napore vložimo v intenzivnost naših medsebojnih odnosov, da zelo intenzivno živimo, pri tem pa nikogar ne priklepamo nase, ampak živimo te odnose v vsej ljubezni in svobodi, ki zna tudi izpuščati, ko je treba.

Živiš prav sredi ljudi. Upam, da so ti blizu, da jih ljubiš, da imaš rad ljudi, s katerimi je vsak dan povezano tvoje življenje.

Deveta epizoda je za nami.Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.POSLUŠATE LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@matjazdoverFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/

Osma epizoda je za nami.Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.POSLUŠATE LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@matjazdoverFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/

Deseta epizoda je za nami.Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.POSLUŠATE LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@matjazdoverFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/

Tretja epizoda je za nami.Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.POSLUŠATE LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@matjazdoverFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/

Četrta epizoda je za nami.Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.POSLUŠATE LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@matjazdoverFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/

Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.POSLUŠATE LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@matjazdoverFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/

Evo, prvi podcast z novim pod host -om. Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.FOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@iamwearealiveFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/

Ljubosumje, nevoščljivost, negotovost in dvomi vase so velikokrat občutki s katerimi se soočamo, ko se primerjamo z drugimi. Okolje družbenih omrežij nas lahko ves čas opominja na vse kar nimamo, na vse kar nismo in na vse kar se zdi, da ne bomo nikoli dosegli. Pa je to res edini način? Verjamem, da lahko primerjavo obrnemo sebi v prid. Naši občutki nam ves čas nekaj sporočajo in tistim neprijetnim bi se radi kar se da hitro umaknili. In, ko se primerjamo z drugimi damo toliko energije v kaj imajo in dejalo drugi. Namesto, da bi pogledali pri sebi iz kje izhaja to pomanjkanje in ''beg'' v življenje nekoga drugega. Vedno boš edino TI ti. In nihče drug. Tvoje življenje, tvoja odgovornost. Maš to!;) Podpornik današnje epizode v mesecu februarju pa je De'Longhi Slovenija. In, ker se strinjajo z mano, da je ljubezen do sebe temelj za vse ostale odnose v življenju so v okviru meseca ljubezni pripravili posebne popuste na njihove kavne aparate. Link do popustov najdeš TUKAJ. In pa še link do specifičnega aparata, ki ga imam jaz: De'Longhi Dinamica Plus (zelo, zelo zadovoljna z njim!) Omenjeno v epizodi: Link do pretekle epizode s Katarino Fajfar: Kdo si ti za druge? Si vredna ljubezni? Zatekanje k hrani, samoobsojanje in samopodoba; Katarino najdeš tudi na instagramu: @fajfarkatarina INBED VADBA: Dobrodošla v inbed studio. TUKAJ si lahko prebereš več informacij. Upam, da se nam pridružiš:) Primer vadbe: vadba vadba Dobrodošla tudi, da se mi pridružiš na instagramu @inbedwithklara.

V 21. epizodi vam skušam predstaviti, kako naše misli vplivajo na naše delovanje in obratno. Zato sem pobrskala po literaturi in združila nekaj znanja o vedenjsko-kognitivni terapiji oz. usmeritvi, ki najbolje razlaga te kognitivne mehanizme. Za lažje reazumevanje sem vključila še nekaj primerov. Upam, da boste s to epizodo pridobili nekaj novega znanja ali v kakšnem delu prepoznali sebe in morda kasneje tudi potrebo ali željo, da se odločite za pot samoraziskovanja s pomočjo psihoterapije. Kot vedno je moj namen v podcastih zgolj podati nekaj smernic in usmeritev, zato moji podcasti niso nadomestilo za strokovno pomoč. Vedno pa se lahko v tem primeru obrnete tudi name. Svoje težave in izzive mi sporočite na info@spelakresnik.com in skupaj bomo pogledali, kako vam lahko pomagam. V primeru, da moje znanje ne bo zadostovalo, pa vas bom usmerila naprej.  V podcastu omenjam, da lahko dosti znanja dobite tudi iz knjig. Vedenjsko-kognitivna terapija za telebane je ena izmed knjig, s katero lahko začnete. Kar se tiče preproznavanja in izražanja čustev, pa iščite literaturo s področja Emocionalne (čustvene) inteligence. Prilagam še povezavo do seznama vedenjsko-kognitivnih terapevtov: http://www.drustvo-vkt.org/21/akreditirani-terapevti-vkt-v-sloveniji/  ---------------- Za vsa dodatna vprašanja, predloge in komentarje sem na voljo preko e-maila: info@spelakresnik.com ali preko zasebnega sporočila na Instagramu @spela.kresnik_psihologinja Vabljeni tudi, da obiščete mojo spletno stran: www.spelakresnik.com

Verjamem, da je za marsikoga, ki se v tem obdobju želi odselit od doma, najeti ali kupiti svojo prvo nepremičnino kar velik izziv. Cene na trgu so v zadnjih 2eh letih ponorele. In tukaj se pojavi vprašanje: Kako do svoje nepremičnine? Si jo sploh lahko privoščim? Sem kreditno spodobna? Je zame boljša izbira najem? Vse to sva z Marjo Milič, bivšo urednico Financ in glavno navigatorko ekosistema Biznispace.com in gostiteljico podcasta Money How. DELAVNICA FINANČNO MOČNA se bo odvijala 17.2.2022 ob 17:00. Komu je namenjena delavnica ŽENSKAM, ki jim finančne tematike niso blizu, ŽENSKAM, ki ne vedo, kako vstopti v svet investiranja, ŽENSKAM, ki želijo finančno obvaldati svoje življenje. Upravljanje denarja ni moška ali ženska stvar, pač pa je nujno za vse, ki si želijo zagotoviti finančno varno prihodnost. PRIDRUŽI SE TUKAJ. ___________________________ INBED VADBA: Dobrodošla v inbed studio. TUKAJ si lahko prebereš več informacij. Upam, da se nam pridružiš:) Primer vadbe: vadba vadba Dobrodošla tudi, da se mi pridružiš na instagramu @inbedwithklara.

Ponovno sem nam je pridružila Nina Gaspari, strokovnjakinja za medije in voditeljica podcasta Lovim Ravnotežje. Najdeš jo na instagramu @ninagaspari. EKO ŠKRNICL: koda KLARAEKO ti prinese 10% popust v spletni trgovinici EKO ŠKRNICL. Moji najljubši produkti: KURKUMA ASHWAGANDHA LIPOSOMSKI VIT. C HERBIOTIC ( za tiste, ki imate pogosta glivična vnetja ali pa boleče menstruacija iz vzroka prebave) Vitamin D3+K2 Paket za "začetnike": Infuzija Vitaminov PAKET proti vnetem mehurju INBED VADBA: Dobrodošla v inbed studio. TUKAJ si lahko prebereš več informacij. Upam, da se nam pridružiš:) Primer vadbe: vadba vadba

Darko Sinko je režiser in scenarist celovečernega prvenca Inventura, ki je svetovno premiero doživel v San Sebastianu ter prejel štiri nagrade na letošnjem 24. Festivalu slovenskega filma Portorož 2021. "Upam, da bo zaradi nagrad film lažje našel pot do gledalca. Še posebej v teh časih, ko je tako nebogljen." Film si bo mogoče ogledati na LIFFu, kjer se v tekmovalnem programu poteguje za nagrado Vodomec. Idejo za film je Darko Sinko našel pri prebiranju zbirke Zgodbe iz levega in desnega žepa češkega pisatelja Karla Čapka.

Omenjeno v epizodi- koda KLARAEKO ti prinese 10% popust v spletni trgovinici EKO ŠKRNICL. Moji najljubši produkti: KURKUMA ASHWAGANDHA LIPOSOMSKI VIT. C HERBIOTIC ( za tiste, ki imate pogosta glivična vnetja ali pa boleče menstruacija iz vzroka prebave) Vitamin D3+K2 ___ Ana Zrimšek je strokovnjakinja za prehrano žensk v obdobjih zanositve, nosečnosti in po porodu. Je ustanoviteljica podjetja Prehrana za dva v okviru katerega ponuja prehranski coaching. Je tudi avtorica Instagram profila @prehranazadva na katerem deli strokovne informacije in praktične nasvete. Izkušnje je začela nabirat v zadnjih letih faksa, ko je imela priložnost sodelovati z nosečnicami tudi v praksi. Prehrani v nosečnosti je posvetila tudi svojo magistrsko nalogo in kasneje, kot ena od avtoric, sodelovala pri ustvarjanju knjige z naslovom Življenjski slog nosečnic. PRIPOROČILA LITERATURE/PODCASTOV: -Pregnancy podcast (Vanessa Marten) -Real food for pregnancy (Lily Nichols) -the fifth vital sign (Lisa Hendrickson-Jack) -Nutrition in pregnancy and childbirth (Lorna Davies & Ruth Deery). Tele sem se spomnila naknadno. Je pa usmerjena bolj v psihološki pristop k prehrani, obdela tudi probleme, kot so nosečnost in prehranske motnje, zato bo mogoče zanimiva tudi tebi osebno za tvoje delo :) ZA VSE POSLUŠALKE INBED PODCASTA ANA PONUJA 20% POPUST NA SVOJE STORITVE

Spet smo pri tem, kako resnico odkrivam. Velikokrat ostanem na površju. Je to past? Začutim, da se srce oglaša, pa si ne vzamem časa, da bi preverila, kaj mi v resnici govori. Lahko si vztrajno govorim: Pomiri se! Tudi drugi mi to govorijo. Ne želijo, da trpim. Resnico srca odkrijem šele, ko se poglobim vanj, ko se kljub negotovosti potrudim, grem globlje. Preverim, ali so prva sporočila le odmev mojih pričakovanj, dvomov, strahov, zavor. Ne moreš pobegniti pred življenjem. Res je, iščem zdravo ravnotežje, varno razdaljo, med umirjenostjo in dinamiko, ki me zamoti ob bolečini srca. Moja aktivnost je tudi moja ustvarjalna moč, so moji talenti, sposobnosti, ki so bili darovani tudi za rast v najinem odnosu, medsebojni ljubezni. Niso samo aktivnost, so tudi del srca in pomagajo, da ostanem na tleh, se brusim, se veselim tolažbe, miru. S srcem sprejemam novo pot, z merico humorja, ki se ohranja v meni, mojem svetu. Ne samo globlje, treba se je tudi vzpeti nad to množico občutkov in z vrha pogledati celotno dogajanje, odprem svojega Duha, potem pa se spustiti v globino – da se soočim z resnico srca. Resnica je, če jo poveš v vsej popolnosti. Je le, če česa ne zamolčiš. Upam si slišati vse. Ko sežem v globino, je lahko čudovito, ker je to tisto srce, ki je v stiku z najbolj pristnimi občutki, brez igre, brez zavajanja, brez sprenevedanja, nedotaknjeno od zla. Tudi napake, svoje omejenosti lahko sprejmem brez gneva. Pač je, tudi to je. Moja poškodovanost. A kljub temu odkrivam čisto srce, ki mi odpira pot do drugega človeka. Moja slabotnost mi ne more preprečiti, da ne bi bila ob tebi. Prav zaradi nje se posvetim sebi in se lažje poglobim tudi v notranji svet drugega. Vsak ima v sebi tudi nekaj čudovito dobrega. Čisto srce, o Bog, mi ustvari, Duha stanovitnosti v meni obnovi. Včasih tudi jaz rečem sama sebi, da ne bom zamudila priložnosti, da bi utihnila. Potopila se bom v svet, v katerem kraljuje čisto srce. Srečanje s čistim srcem, ki govori resnico, postane tudi spoznanje. Vsebina izkušnje je bistvo, saj srce potrebuje srce, tam je mesto odnosov. Zaslutim skrivnost, edini resnični most do Boga, tam si ti sam, si z Njim, nikoli zavrnjen.

Z velikopotezno zasnovano, skoraj tri leta trajajočo prenovo Cukrarne je Slovenija konec septembra dobila izjemen razstavni in prireditveni prostor. Toda renovacija je šele prvi korak. Če naj bi se v novi ljubljanski galeriji res srečevali s presežki svetovne in domače umetnostne oziroma intelektualne produkcije, če naj bi torej Cukrarna igrala ključno vlogo pri vzpostavljanju plodnega, zares dvosmernega dialoga med slovensko in globalno kulturo v 21. stoletju, bo treba najti načine, kako k nam pripeljati največja imena sodobne umetnosti in Cukrarno trdno umestiti na evropski kulturni zemljevid. Treba pa bo seveda tudi razmisliti, kako v novo galerijo privabiti obiskovalce – ne le tistih iz Ljubljane ampak kar iz vse Slovenije in najbrž še širše – in poskrbeti, da bodo Cukrarno resnično vzeli za svojo, se pravi za epicenter intelektualnega in nepogrešljivo vozlišče socialnega življenja. Da bi to uspelo, pa bo nova institucija slej ko prej morala razpolagati tako z dovoljšnim proračunom kakor s presežnim entuziazmom ekipe, ki bdi nad programsko ponudbo galerije. Kako se v Cukrarni torej lotevajo svojega dela in kakšna je njihova srednjeročna vizija za naslednjih – recimo – pet let, preverjamo v tokratnem Intervjuju na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili Alenko Gregorič, programsko vodjo Galerije Cukrarna. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva.

Na dan boja proti bolećini ozaveščamo o pomembnosti obvladovanja bolečine. V povprečju posameznik občuti deset vrst bolečine na letu. Najpogostejša je bolečina v križu, ki jo doživlja polovica ljudi, vsaj enkrat v življenju pa jo doživi skoraj vsak. Z dr. Gorazdom Požlepom se je pogovarjal Marko Rozman.

“Upam, da bo nova verzija Strateškega načrta Skupne kmetijske politike pravično obravnavala bodoče mlade prevzemnike. Enačiti hribovske in ravninske kmetije na podlagi doseganja t.i. Standardnega dohodka ni pravično,” pravi kmet Janez Beja, predsednik OE KGZS Ljubljana.

“Upam, da bo nova verzija Strateškega načrta Skupne kmetijske politike pravično obravnavala bodoče mlade prevzemnike. Enačiti hribovske in ravninske kmetije na podlagi doseganja t.i. Standardnega dohodka ni pravično,” pravi kmet Janez Beja, predsednik OE KGZS Ljubljana.

Opazujem ljudi. Sami mrki, zaskrbljeni obrazi. Gledam ljudi. Vidim resne, nemirne obraze. Pa se spomnim na prijateljico. Imela je težko otroštvo in mladost. Tudi zakon ji je šel po zlu. Od takrat nenehno išče način, kako bi našla mir v svoji duši. Posluša, kaj pravijo angeli, kaj ta terapevt ali oni. Hodi na predavanja, na seanse in vse mogoče, samo da bi našla mir v duši. Tudi name ne pozabi, vestno mi pošilja e-sporočila, čeprav je nekoč že posumila, da jih ne berem. Jih res ne? Zakaj ne? Ker preprosto ne potrebujem teh napotkov in besed. Kadar mi je težko, se spomnim na svojo bolezen. Na raka. Na dneve, ko sem zbolela, na operacije in zdravljenje. Na čas, ki je bil poln bolečin, a obenem čas najintenzivnejšega učenja. Na dneve, ko sem potovala v globino sebe. Iskala in se srečala z Bogom. Na čas, ko sem po štiridesetih letih znova stopila v cerkev. Spomni me na moje plahe korake in solze, ki so tekle po licu, kot bi spirale moje grehe in čistile pot, ki sem jo prehodila do takrat. Kot bi pred menoj pogrinjale bel in čist prt za pot, ki me je čakala. Čeprav se sliši nenavadno, je bilo res tako. Res sem ozdravela, ne da bi tekala od enega do drugega zdravilca. Našla sem Boga in začela hoditi po novi, boljši, čistejši poti z njim in božjim mirom v srcu. Mogoče me zato žalosti, ko poslušam prijateljico, ki bega od enega do drugega. Ko jo vedno znova poslušam: 'Ah, ta ni v redu. Spet mi ni nič pomagalo. Jaz sem še vedno nervozna, vsa živčna.' Ko je mene preplavil strah in ko sem iskala mir, sem vzela v roke Sveto pismo. Brala sem Jezusove besede: … nosi svoj križ in hodi za menoj … … izroči svoje težave v moje naročje … … mir vam zapustim, svoj mir vam dam … Mogoče je težko verjeti, a njegove besede so me zares začele pomirjati. Vlivale so mi moči in krepile vero. Tudi bolečine bolezni so bile lažje oziroma jim nisem posvečala posebne pozornosti. Pisala sem pravljice in nisem več iskala miru pri zdravilcih in psihologih, ampak v branju Svetega pisma in poslušanju božje besede. Tako, na tak način imam in občutim božji mir. Lepo mi je. Neskončno sem hvaležna bolezni, raku, ki me je pripeljal na pravo pot in mi na stežaj odprl vrata božjega miru. Upam si reči, da me je oplemenitil. Naučil me je strpnosti, ponižnosti in … Vedno znova mi vliva moči, da premagujem vse ovire. Da zmorem skrbi položiti v njegovo naročje in se ob molitvi vsak dan znova prebujam v njegovem objemu.

Kako ste?Upam, da zadovoljno in pomirjeni. V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti. Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij. Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno. Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

Dragi poslušalci in poslušalke, dobro jutro! Za nami je praznovanje jubileja naše domovine Slovenije. Upam, da je to med nami poživilo čut za vrednoto pripadnosti in zdravega ponosa. To pa se bo najlepše pokazalo v teh dneh, ki so pred nami. Ključni trenutki našega življenja namreč niso tisti veliki in slovesni, ki se odvijajo pred očmi množic in so zapisani v zgodovinskih knjigah, temveč trenutki, ki se vrstijo iz minute v minuto našega vsakdanjega bivanja. Tudi odnos do domovine, za katero se spodobi, da smo nanjo včeraj slovesno pokazali, se v prvi vrsti goji in utrjuje prav v mojem vsakdanjem življenju in delovanju. Danes na koledarju najdemo ime sveti Jožefmarija Escrivá. To je bil španski duhovnik, rojen leta 1902 vernim katoliškim staršem. Spoznal je, da je njegova pot skozi življenje v duhovništvu. Že v mladih letih začne v njem rasti želja, da bi ustanovil družbo, ki bi prav v vsakdanjem življenju iskala svetost. In tako se je rodila Opus Dei- družba, ki jo leta 1950 Cerkev tudi dokončno prizna. Gre za skupnost, ki želi duhovnost prinesti ljudem vseh slojev in družbenih položajev. Sveti Jožefmarija Escrivá je pogosto poimenovan kar svetnik vsakdanjega življenja, saj je prav ta misel postala bistveno sporočilo, ki ga je želel prinesti svojim sodobnikom. Tako kot z našim odnosom do domovine je tudi pri duhovnosti pomembno, da znamo izkoristiti vsak trenutek dneva. Če bomo čakali samo na posebne priložnosti, samo na tistih 15 minut v dnevu, ki smo si jih določili, da se malce umirimo, morda kaj duhovnega preberemo in zmolimo, potem bo počasi nastalo veliko brezno med mojim vsakdanjim življenjem ter tistimi nekaj trenutki miru. Potrebno je torej, da poskusimo v prav vsak trenutek dne prinesti vsaj kanček tega miru, po katerem hrepenimo. Zgodi se namreč rado, da ljudje iščemo srečo v življenju, ki se nam zdi polno porazov, padcev in nam neljubih situacij ter odločitev. A razlika nastane ravno takrat, ko v teh trenutkih začnemo iskati srečo. S tem preobratom bomo namreč ugotovili, da nam ni potrebo čakati nedelje, pač pa bo vsak dan v tednu, čeprav me čaka nekaj ur dela , to prijetno in koristno. Pojdimo torej v ta dan in na sploh v vse te počitniške tedne z mislijo , da mi nič ne koristi, če bom stalno gledal česa nimam in kaj vse mi manjka, ampak naj iščem srečo v tem, kar mi je dano vsak posamezen trenutek življenja. Tako bomo tudi mi postajali svetniki vsakdanjega življenja in vnašali mir v sicer viharne dni vsakdana.

''V povezavi s protesti so me pa lutke sploh očarale. Zdi se mi, da igrajo vlogo v protestiranju, okrepile so naša sporočila, ilustrirale naše slogane. Lutke zmorejo več, so lahko bolj drzne, več si lahko privoščijo kot ljudje.'' Za vsak protest pripravijo nove lutke. ''Razen Smrti, ki je bila legendarna velika lutka. Videli smo skupino, ki so jo nesli, bili smo prepričani, da so eni izmed naših, potem pa smo ugotovili, da niso bili. Smrt je izginila v noč in se ni nikoli več vrnila. Upam, da je Smrt še vedno živa, da jo je vzel nekdo, ki jo ima rad,'' pripoveduje Sanja Fidler,'' ki pravi, da glasu upora ni mogoče utišati. Pogovor sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki nastaja ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije. Več o tem na val202.si in v podkastu Zgodbe. Avtorica: Tatjana Pirc.

Kapucin Jožko Smukavec si je kot otrok ponoči lepil ušesa h glavi, da mu ne bi štrlele. Potem pa je spoznal, da njegova vrednost ni odvisna od tega, kako izgleda, ampak od njegovega odnosa z Bogom. Ima tudi nasvet za vse, ki se mučite s samopodobo. Video je objavljen na tej povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=YkNz322USjs&ab_channel=Dru%C5%BEinamediaVoditeljica pogovora: Helena Rozman Kamera in zvok: Samo Remec Fotograf: Tomaž Rihtar Urednica oddaje Reflektor: Mojca Purger Izdaja Družina d. o. o., www.druzina.si

Kako praznik dela obeležujejo zdravstvena delavca, dostavljalec hrane in delavec v tovarni?

April je zmešan mesec. Že začne se z »dnevom norcev«, prvim aprilom. In potem gre samo še navzdol. Ali pa navzgor, odvisno pač, katera smer se vam zdi bolj nora. Ta prva spomladanska polna luna … ki še skale premika, kaj šele ljudi! Upam, da ste se že kdaj smejali. In po vsej verjetnosti ste se tudi že komu smejali. In kako ste se počutili, ko so se smejali vam? Razen če niste poklicni humorist, ni najbolj prijeten občutek, kajne?! Običajnemu človeku je vsaj malo nerodno, če ne kar neprijetno. Upam, da znate povedati šalo, in da se znate šaliti. In verjetno ste se že kdaj pošalili na tuj račun. Kako ste se počutili, ko ste vi plačali račun za šalo? Bodica je bodica, pa čeprav je šaljiva. Običajnega človeka zbode in zaboli, pa čeprav zna prenesti bolečino. Upam, da se ne norčujete iz drugih, saj še predobro veste, kako je bilo, ko so se norčevali iz vas. Ni prijetno in zaboli. In še poklicni humorist je užaljen, če se kdo iz njega norčuje. A najhuje je, ko vas imajo za norca. In upam, da še nikoli nikogar niste imeli za norca. Tudi sebe ne! A morda je še huje, ko vas obtožijo, da imate koga za norca ali pa da se delate norca, vi pa ste se želeli le nekoliko nasmejati in pošaliti. In se mi v komunikaciji z mojim pubertetnikom to dostikrat zgodi, in me ne čudi, saj je ja v puberteti in muhast kot aprilsko vreme. Ko te pa česa takega obtoži odrasel človek, pa ne veš: ali je zmešan ali samo (še) v puberteti! Čeprav je res, da tudi jaz težko prenašam, kadar me ima kdo za norca, pa če še tako trdi, da je samo šala! In potem ne vem: sem jaz (še) v puberteti ali pa je dotični zmešan kot aprilsko vreme. Prvi april je prvi april in na ta dan prenesem marsikaj. Tudi kaj, česar sicer ne bi! Kaj pa češ drugega: saj je »dan norcev« in je prav, da si tudi norci enkrat na leto lahko dajo duška in imajo svoj dan. Mi gre pa na živce, če me ima kdo iz dneva v dan za norca, saj imam potem občutek, da je vsak dan prvi april in da se nikamor ne premaknem in da še dolgo ne bo poletja in počitnic! Se je pa tudi Kristus pošteno ponorčeval iz smrti … ko ga je, trapa okostenela, zaman iskala v grobu. In temu dnevu, kljub temu da je »dan«, rečemo »noč«! Celo »velika noč«! Če to ni zmešano!

V novi športni podobi bo Veto spet reden. Govoril bom o tematikah, ki so mi blizu in jih skušal nadgradit z dodatnimi epizodami za popestritev - tudi pogovori, ki bodo zavili izven striktne športne podlage. Po eni strani je bil čar podkasta njegova preprostost, spontanost in naključnost, po drugi pa so ravno to razlogi zaradi katerih ga je bilo težko graditi in nadgrajevati. Upam, da ostanete z mano tudi v novi podobi, a razumem da zgodbice o odbijanju žoge niso za vse. Še enkrat - od srca - hvala!

Moj sosed zna vse in tudi prijazen je. Odličen risar, sicer pa električar. V dar mi je prinesel še po barvi dišečo panjsko končnico. Dobila je prostor na vidnem mestu. Prikazuje sedanji čas; koronovirusnega. Sonce črno, na sivomodrikastem nebu trije rdeči okodrani virusi, na tleh nekaj človeških kosti, iz kalnega potoka zajema vodo zamaskirana, tista znana in pridna čebelica Maja. Ni Maja, mi je rekel sosed, Ana je. Tako je ime njegovi mami. Vidim ga vsak dan, ko jo gre že zjutraj pozdravit dol v vas. Vse to mi pa daje misliti. Spomin me prestavi v otroška leta, ko še ni bilo nikjer nobenega virusa; bogve ali so zdravniki vedeli zanje ali še ne. Kar me pa hkrati spomni na radijsko oddajo izpred najmanj tridesetih let. V njej je novinar prosil znanega zdravnika – Ježkovega, torej humoristovega rodnega brata dr. Janeza Milčinskega –, naj opiše razliko med nekdanjim in takrat sedanjim časom. Rekel je, da brez težav. Nekdaj da je nad secirnico pisalo Tukaj mrtvi učijo žive, zdaj pa piše: za garderobo ne odgovarjamo. Če to ni sporočilno! In takó je, da živimo v sporočilnih časih. Le da so sporočila zelo različna. Ko sem bila otročaj, smo otroci na vprašanje odraslih, češ da čigav pa si, odgovorili: atov pa mamov pa bohkov pa kruhkov. Ko sem tako zelo zrasla, da sem že sama poučevala, je neka učenka nepozabno! izjavila, da oče v družini sploh ni potreben. Ko se mi z leti vse več izgubi iz spomina in se mi ponuja vse več v premislek, imam občutek, da padam v črno luknjo. V táko iz vesolja, o kateri je kdaj govor in česar sploh ne razumem. Približno tako se mi dogaja ob tem okronanem virusu. Natikam si masko, kjer je to ukazano, in mislim na sosedovega Kastorja. To je bil pes čuvaj, in če so ga spustili z verige, to vedno le z nagobčnikom. Rečem si: Kastor, zdaj pa v trgovino; Kastor, zdaj pa k maši. Za vsem tem pač tiči koronavirus. A tudi Šembilja; ona Mogla umreti ni stara Sibila, da so prinesli ji z doma prsti … Ki je, Šembilja, prerokovala, da bodo prišli taki časi, ko si bosta dva preživela klicala vsak z druge visoke gore: Kje si pa ti bil, da si obstal? Upam, da to ni naš čas.

Ko vas Gospoda pozdravita z Dobro jutro, lahko pričakujete, da se obeta nekaj nenavadnega. Upam, da ste že pozajtrkovali, ker drugače boste do konca epizode zelo lačni!

»​Mislim, da imamo v Sloveniji večji problem od covida-19. To je sama vlada,« za slovo od leta 2020 pove Janez Markeš. »Dober dan zadnjič letos. Čez tole grozno leto bova naredila počasi križ, pred tem pa evidenco,« so prve besede Alija Žerdina v zadnjem Od srede do srede z letnico 2020. »Covid. Državi gre slabo. Po primerjavah med državami se je večja tragedija zgodila samo še Belgiji. Zakaj?« »Dobro vprašanje. Verjetno gre to vštric tudi s slabim ukrepanjem ali neukrepanjem uradnih ljudi, tistih, ki so za to zadolženi. Dvomim, da bi se tegobe sveta tako skoncentrirale na nekem tako malem teritoriju in povzročile tako stanje,« odgovori Janez Markeš. »V prvem valu v pomladnih mesecih smo imeli glede tega, kako je bila epidemija zamejena, zajezena, eno najbolj ugodnih rešitev. V jesenskih mesecih pa izjemno, izjemno tragično,« nadaljuje Žerdin. »Spomladi smo poslušali, česa vsega vlada Marjana Šarca ni naredila. Ko se je rast epidemije v prvem valu umirjala, se je vlada ukvarjala z nečim, čemur je premier Janez Janša rekel poskus poenotenja tako imenovane stroke. To je vodilo v obglavljenje vrha Nacionalnega inštituta za javno zdravje, strokovnjak za epidemiologijo je bil postavljen na stranski tir. Zatem strokovnjakov za epidemiologijo ni bilo več oziroma so bili praktično neslišni. Na čelu inštituta imamo strokovnjaka za javno zdravje Milana Kreka, a je njegova ožja specialnost narkomanija. Je odnos predsednika vlade do tako imenovane stroke razlog, da nam je šlo jeseni toliko slabše?« vpraša Žerdin. »Mislim, da je splošna erozija zaupanja v ukrepe in državo naredila več kot pa slaba stroka. Stroke je kar nekaj,« odgovori Markeš. »Amerika ima svojega Anthonyja Faucija, kljub temu da je Donald Trump počel veliko neumnosti oziroma jih še počne. Stroki se je vedno zaupalo, ne zaupa pa se ukrepom. Objektivno je, da smo imeli v določenem obdobju velik tranzit iz Bosne proti Nemčiji, tam je bila kužnost visoka, subjektivno pa, da so zdajšnji ukrepi nelogični, nesmotrni, včasih tudi nesmiselni. Ljudje zaupanje v smiselnost lastnega žrtvovanja izgubijo, ko gledajo, kako za nekatere ukrepi ne veljajo, niso veljali in ne bodo veljali. Tu je mogoče iskati bistven razlog za razliko med prvim in drugim valom.« »Pri igrah zaupanja ne gre samo za vprašanje ali ljudstvo, prebivalci, javnost zaupajo vladi, ampak tudi za to, ali oblast zaupa ljudstvu. Sporočilo oblasti, kot sem ga razumel, je, da ljudstvu ne gre zaupati, ker se bo obnašalo neodgovorno,« še pove Žerdin. »Mislim, da imamo v Sloveniji večji problem od covida-19. To je sama vlada,« za slovo od leta 2020 še pove Janez Markeš. »Ta vlada je naredila nepopisno škodo. Upam, da še popravljivo.«

Ljubljanski nadškof in metropolit ter predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore premišljuje o doživljanju božiča v protikoronskih ukrepih. Nespoštovanje le-teh pri delu ljudi izvira iz nekdanje države Jugoslavije, ko ljudje niso ponotranjili navodil oblasti, in to »mi vlečemo še danes kot dediščino našega narodnega telesa. Gre za naš odnos do oblasti in države,« ugotavlja Zore. Trenutno politično dogajanje v državi ocenjuje kot brezobzirni boj za oblast, ko v ospredju ni skrb za življenja in dobrobit ljudi. Nadškof Zore upa, da nas je epidemija naučila odgovornosti, da se znamo začasno odpovedati nebistvenim stvarem v življenju.

Kaj pa tebi pomeni "Na svoji strani"? Za začetek te vabim v zakulisje s kratko premierno epizodo. Upam, da se ujamemo na kakšnem od dogodkov, se slišimo prek mesečnih podkastov in debatiramo ob branju. Za več informacij te vabim na spletno stran nasvojistrani.si :)

Pisanje mi, za razliko od Lore, ne gre tako dobro od rok. Zato v tem "spremnem" tekstu ne bom izgubljal besed. Lora. Prijatelji ji bojda pravijo "Lora nora". Morda. Jaz lahko rečem nasmejana, iskrena in zabavna sogovornica Lora. Upam, da sedeva kdaj skupaj na kavo. Prisluhni!

Qualquer conhecimento ou mesmo a existência de um objeto, toma lugar em nossas mentes. A mente torna-se consciente dos vários tipos de “objetos” através das várias “faculdades” disponíveis para isso. O fato de a mente ter várias faculdades a sua disposição mostra-nos que o conhecimento dos diferentes objetos apelam para o recurso de diferentes meios. É extremamente importante que tomemos o recurso dos meios certos, de outra forma, mesmo a existência de um objeto não será evidente para nós. Estes “meios de conhecimento” são chamados de Pramāṇas: 1 - Pratyakṣa (percepção); 2 - Anumāna (inferência); 3 - Upamāna (comparação); 4 - Arthāpatti (postulação); 5 - Anupalabdhi (não-apreensão), e 6 - Āgama ou Śabda (palavra autêntica). São estes os seis meios válidos do conhecimento que estão disponíveis para nós, sendo que nós os usamos consciente ou inconscientemente no nosso cotidiano, para “conhecermos” as várias coisas que se apresentam no nosso caminho. Jorge Antonio Oro é nosso convidado. PROGRAMA VIDA INTELIGENTE com Eustáquio Patounas Quinta-Feira, 8 da noite - Ao Vivo Reprise no Sábado às 6 da tarde TV Floripa Canal 4 da NET Florianópolis www.vidainteligente.tv.br www.mosaicosdonovociclo.com.br www.radiovidainteligente.com www.shopinteligente.com