Podcasts about dvakrat

V četrtek je bila podeljena Cankarjeva, v soboto pa Stritarjeva nagrada. Evropska prestolnica kulture vabi na bienale mladih umetnikov, razstavo Sijoče nevidno mesto in bienale tekstilne umetnosti. V Mariboru se končujejo Slovenski dnevi knjige, pripravljajo pa se že na začetek Borštnikovega srečanja. Urednik oddaje Vlado Motnikar, avtorji prispevkov Vlado Motnkar, Karin Zorn Čebokli, Eva Furlan, Aljana Jocif, Sara Zmrzlak in Irena Kodrič Cizerl, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Franci Moder, urednik oddaje Vlado Motnikar.

Papež Frančišek je bil zelo povezan z begunci in migranti, je v posebnem pismu ob smrti naglasil p. Alberto Ares, voditelj evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS. Njegovo prvo apostolsko potovanje izven Rima je bilo na majhen italijanski otok Lampedusa, ki so vrata oziroma okno v Evropo. Tu je na tisoče beguncev vstopilo v Evropsko unijo. Dvakrat je obiskal otok Lesbos v Grčiji, kjer so mnogi prišli na tla Evropske unije iz Turčije. Obiskal je tudi Center Astalli v Rimu in se srečal z mnogimi begunci, ki so bili tam nastanjeni.

Oglašamo se iz Cannesa, kjer se je pričel 78. mednarodni filmski festival. Žiriji, ki bo odločala o najboljših filmih, letos predseduje igralka Juliette Binoche. Na oder SNG Opera balet Ljubljana prihaja Manon Lescaut, opera Giacoma Puccinija v režiji Manfreda Schweigkoflerja, Novo mesto pa praznuje svojo 660. obletnico, med drugim z umetniško akademijo z naslovom Ljubite tisto, česar ne boste videli dvakrat.

Teja Reba je plesalka, koreografinja, performerka, režiserka. Od leta 2004 profesionalno deluje na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti kot samozaposlena v kulturi. Sodelovala je s številnimi priznanimi avtoricami in avtorji, režiserji ter domačimi in tujimi koreografi. Dvakrat je prejela nagrado Ksenije Hribar, leta 2013 je bila izbrana na Art+Biennale New York, kot ena izmed dvestotih najbolj obetavnih umetnic in umetnikov na svetu. Je tudi predsednica Društva za sodobni ples, ki v začetku maja pripravlja Gibanico, bienale sodobne plesne umetnosti. Tik pred mednarodnim dnevom plesa se je v oddaji Razkošje v glavi s Tejo Reba pogovarjal Miha Žorž.

V Kamniško-Savinjskih Alpah se nadaljuje reševanje madžarskih pohodnikov, ki sta na poti s Turske gore proti Kamniškemu sedlu zgrešila smer in obtičala v Kotliški grapi. Dvakrat so se do njiju skušali prebiti s helilikopterjem, a jim zaradi zahtevnih vremenskih razmer ni uspelo. V reševanju sodeluje več kot 40 gorskih reševalcev. Drugi poudarki oddaje: - Sever Gaze od oktobra prejel le 12 tovornjakov humanitarne pomoči, zaradi lakote verjetno umrli že tisoči - Inštitut 8. marec zbral milijon podpisov pod evropsko državljansko pobudo za varen in dostopen splav - Nova sindikalna pogodba v gostinstvu in turizmu bo zaposlenim zvišala najnižje plače za približno 15 odstotkov

V novi epizodi oddaje Radio Ga Ga – nova generacija bomo seveda v živo spremljali dražbo, ki jo bo za poplačilo stroškov do krivosodja skupaj s prijatelji iz stranke vodil sam Janez Janša. Klice bo sprejemal Aleš Hojs, spletno stran bo postavil g. Mandžukić, za tekoče zadeve bo poskrbel Franc Breznik, za uspešno prodajo pa vedeževalec Blaž. Uroš Slak se bo o novih vladnih strategijah obračunavanja omrežnine pogovarjal s premierjem Golobom in Aljošo Bagolo, Anže Logar pa bo po odstopu Franca Kanglerja z mesta prometnega reporterja prevzel še eno stvar, ki je bila do zdaj v rokah SDS. Marcel se bo pogovarjal o novem 15 minutnem mestu Čukitown, ki ga na robu Ljubljane gradi Jože Potrebuješ, svoje misli o mestu in vasi pa bosta z nami delila Slavoj Žižek in Gašper Bergant, vse to in verjetno tudi kaj čisto drugega, v petek malo po deseti na Prvem programu Radia Slovenija.

V Ljubljani se je v teh dneh mudil edini človek na svetu, ki je dvakrat prebolel raka in z enim delujočim pljučnim krilom osvojil vrh Mount Everesta, nato pa še vse druge najvišje vrhove ostalih celin, se že 25x povzpel na Kilimandžaro in še bi lahko naštevali. Sean Swaner ima neverjetno pestro življenje, ki obsega dvakratno diagnozo raka, zdravljenje in prognoze dveh tednov življenja vse do kasnejše osvojitve najvišje gore na svetu.

Kako istočasno trenirati za Ironman, Spartathon in 24-urno svetovno prvenstvo v teku? Marko ima rešitev! V svetu obsedene tekmovalnosti je moj tokratni gost prava osvežitev: ima sproščen pogled na življenje, v katerem balansira izjemne podjetniške zgodbe, uspešno družinsko življenje, užitek v dobri hrani in pijači in neverjetne ultra športne projekte. Razloži mi, kako je pristal v tem športu, kako debelo so ga gledali ko je prišel z družino v Dolino smrti, male skrivnosti velikih uspehov, katero vino preferira in kam ga seveda še vleče. Ultra epizoda z zabavnimi vložki za vse športne navdušence, ki jim je tek življenjska začimba! ‍ Marko Femc je direktor podjetja Plan-net (in podjetja Plan-net solar), ki postavlja električne elektrarne, polnilne postaje, prodaja električne avte in v bistu poganja zeleni prehod pri nas. Je sommelier, mož in oče trem hčerkam ter seveda športnik. Maratonec, ironman in nori ultraš. Dvakrat je bil na Balatona, dvakrat na cilju v Sparti, je medalist državnih prvenstev na 12 in 24 ur, tudi udeleženec svetovnih prvenstvev in tretji Slovenec, ki mu je pred dvema tednoma uspelo preteči najtežjo cestno ultro na svetu -  Badwater 135! ‍ #markofemc #badwater #plannet #akus #ultra #najsije====================================Za podcast lahko donirate:FLIK na 041 709 531 alihttps://www.paypal.com/paypalme/zagretzatekHVALA, NAJBOLJŠI STE!==================================Avdio linki:iTunes: http://bit.ly/iTunes_ZZTSpotify: http://bit.ly/Spotify_ZZT=======================================Povezave:FB: https://www.facebook.com/marko.femc/?locale=sl_SIBADWATER: https://dbase.adventurecorps.com/individualTd.php?e=8850IG: https://www.instagram.com/markofemc/Strava: https://www.strava.com/athletes/7368850Linkedin: https://www.linkedin.com/in/mag-marko-femc-514352/?originalSubdomain=siDelo: https://www.delo.si/polet/zgodba-z-nasmehom-marko-femcSiol: https://siol.net/avtomoto/zgodbe/podjetnik-ki-slovencem-uvaza-kitajske-avtomobile-lahko-osvojijo-ves-svet-599571DUV: https://statistik.d-u-v.org/getresultperson.php?runner=1324754Badwater proga: https://www.badwater.com/blog/badwater-ultramarathon-course-description/Finance: https://www.finance.si/elektricni-avto-je-lahko-zastonj/a/9023923Itra: https://itra.run/RunnerSpace/FEMC.Marko/424573100:00 Olimpijski intro07:30 Kdo je Marko Femc?11:20 Kako se organizira13:50 Motivacija19:40 Filozofija v športu25:22 Začetki v športu30:30 Maraton in prigode41:15 Onkraj maratona47:55 Triatlon51:12 Kombinacija treninga1:03:55 Trener in disciplina1:13:40 Nore ultre1:16:45 Mentalno1:20:19 Badwater1:51:20 Proti cilju2:00:10 Sodelavci in odnos

Stara je 22 let. Dvakrat je bila hospitalizirana na zaprtem oddelku Psihiatrične klinike Ljubljana. Dvakrat si je poskušala vzeti življenje. Občutek ima, da ji nekdo sledi, da jo nekdo opazuje. Ves čas sliši glasbo, kdaj glasove. Do nedavnega je stroka njeno stanje označevala za anksioznost. Nihče ji ni verjel. Bila je brez prijateljev, zaupnikov, pomoči.Pa je pogumna. Vsak dan je boj, a ona gre. Naprej. Študira, jemlje zdravila, hodi na terapije. In želi o tem (javno) govoriti, da drugi s podobnimi težavami ne bi bili tako osamljeni, kot je bila sama. Govoriva o tem, kako je imeti shizoefektivno motnjo (shizofrenija in bipolarna motnja). Kako je biti na zaprtem oddelku pred osemnajstim. Kako je, ko doma in v šoli tvoje stanje ignorirajo. Kako je, če ves čas kričiš, pa te nihče ne sliši. In kako je, če se vsak dan poskušaš spraviti s svojimi lastnimi mislimi. Dekletina poezija: Krvava pod kožo, ista kot ti, razlika med nama v glavi tiči. Če tudi misliš, da sem spaka, to zna biti napaka, saj ljubezen na tem svetu me obdaja, če ta sploh obstaja. Vso upanje bi razdelila, te v svoje misli povabila, da bi se razumela, mogoče skupaj bi uspela.

Zemlja se okoli svoje osi zavrti enkrat v 24 urah, kar pomeni, da je hitrost njenega vrtenja v bližini ekvatorja približno 1600 km/h. Mi pa tega sploh ne občutimo. A to ni tema tokratne oddaje. V današnji epizodi poslušalko Teo zanima, kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja vrtela dvakrat hitreje. Bi živeli dvakrat manj časa? Bi se spremenila naša biološka ura? Bi se atomi "hitreje obračali"?Odgovarja Alojz Kodre, profesor na Fakulteti za Matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Kako dolg je dan na planetih v Osončju? Merkur: 58d 16h, 10.83 km/h Venera: 243d 26m, 6.52 km/h Zemlja: 23h 56m, 1574 km/h Mars: 24h 36m, 866 km/h Jupiter: 9h 55m, 45,583 km/h Saturn: 10h 33m, 36,840 km/h Uran: 17h 14m, 14,794 km/h Neptun: 16h, 9,719 km/h

Vrednota dobrodelnosti se je po poplavah, ki so to poletje močno prizadele velik del Slovenije, v slovenskem narodu znova prebudila. Med prvimi je poplavljencem odhitel na pomoč tudi duhovnik Martin Golob iz župnije Grosuplje. Kaj sploh zajema beseda dobrodelnost in kako jo uresničevati, da bo pristna in iskrena. Že Jezus je učil, da moramo biti v oporo ubogim in pomoči potrebnim. Vsak dan imamo priložnost, da pokažemo svojo dobroto, še posebno v situacijah, ki nas spremljajo doma in po svetu.

Ena najbolj vznemirljivih mladih režiserk je trenutno najmlajša predavateljica na AGRFT. Nedavno smo doživeli dve njeni uprizoritvi: Mrakijado na Velikem odru SNG Drama, nastalo po trilogiji dramatika in pisatelja Ivana Mraka, ter avtorsko uprizoritev SOLO. Premiero je doživela v Novi pošti, prostoru Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana. SOLO je z velikim uspehom gostoval na festivalih in odrskih prizoriščih. Dvakrat kot zmagovalna predstava, in sicer na 65. mednarodnem festivalu Bitef v Beogradu ter na festivalu Tedna slovenske drame, kjer je prejel Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa. Nina Rajić Kranjac je že med študijem prejela študentsko Prešernovo nagrado. Ko pa je stopila na profesionalni oder, so bile nagrajene skoraj vse njene režije. Pravijo, da ustvarja gledališče novega časa.

"Kljub drugačnemu prepričanju finance danes niso največji problem slovenskega zdravstva," pravi ekonomistka Petra Došenović Bonča. "Res pa žal ne živimo v nebesih." Neverjeten, a resničen, je podatek, da prebivalke in prebivalci Slovenije že zdaj direktno iz svojega žepa – tako rekoč iz svoje denarnice za zdravstvo vsako leto plačamo kar pol milijarde evrov. Tej vrtoglavi vsoti moramo prišteti še štiri milijarde in pol iz obveznega ter dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To pomeni, da za delovanje zdravstvenega sistema, in to brez investicij, letno namenimo kar pet milijard evrov. »Kljub drugačnemu prepričanju finance trenutno niso največji problem slovenskega zdravstva,« pravi ekonomistka Petra Došenović Bonča, strokovnjakinja na področju ekonomike javnega sektorja in zdravstva. Izpostavlja nevarnost razrasta vzporednega, pogovorno rečemo kar zasebnega zdravstva, počasno uvajanje sprememb v javnem zdravstvu in tudi počasno definiranje košarice, ki jo zagotavlja obvezno zavarovanje. »Res pa žal ne živimo v nebesih,« dodaja. V tokratni Intelekti želimo osvetliti nekaj ekonomskih zakonitosti delovanja zdravstva. Z nami bodo prof. dr. Petra Došenović Bonča (Ekonomska fakulteta v Ljubljani) in novinar Matej Zwitter (Center za preiskovalno novinarstvo Oštro). Svojo izkušnjo z nizozemskim sistemom bo opisala Tina Batistuta, o avstrijskem zdravstvu bo poročal zdravnik Gorazd Kovač, o ameriškem pa naš dopisnik Andrej Stopar. K sodelovanju jih je povabil Iztok Konc. Foto: BoBo

All-Star tekma je za ovinkom. Že na obzorju. In bolj kot se bližamo vikendu zvezd, včasih čislanem NBA prazniku, bolj se sprašujem kdaj je ta dogodek padel tako nizko, da me pravzaprav sploh več ne zanima. Ko sem prvič zaplaval v NBA vode, je bil datum obkrožen na koledarju. Zdaj na druženje najboljših košarkarjev planeta Zemlje gledam predvsem kot na drugo večjo ločnico rednega dela sezone. All-Star tekma je postala nesmiselna. Vedno je šlo za šov, v zadnjih letih pa celo pomp in preostale “discipline” ne žanjejo veliko sadov. Ni več legendarnih tekmovanj v zabijanju, ker se je izkazalo, da najboljša zabijanja nujno ne zmagajo - khm Aaron Gordon. Dvakrat. Zakaj bi se najbolj skočni posamezniki udeležili tekmovanja, kjer hitro kaj poči ali se zvije, če ugled pada iz leta v leto. Tekmovanje v tricah je bilo kul. In potem so se odločili dodati met za 4 točke, kar negira že samo ime tekmovanja.Po eni strani je vikend zvezd ravno to, za kar je bil zasnovan. Po drugi pa naziv All-Starja še vedno pomeni veliko - zato bi bilo morda treba nekoliko več pomena dati pristopu do dogodka. Da ne postane brezvezen, kar se v mojih očeh dogaja v zadnjih letih, pač pa da se zasnuje na lahkoten, a tekmovalen način. OT Newsletter - All-Star spektakel/debakelRes cenim vašo podporo, če OverTime komu priporočite, se naročite ali delite. Hvala! Beremo se v ponedeljek, slišimo danes teden! Bodite čudovito. Fejst pomembni linki: OverTime Newsletter - kolumna Za več NBA takeawayev: Twitter, Instagram

Evropa se segreva najhitreje izmed vseh celin, je razvidno iz popoldne objavljenega poročila svetovne podnebne organizacije pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Ekstremni vremenski pojavi so v minulem letu na stari celini terjali več sto življenj, gmotna škoda je presegla 50 milijard evrov. Drugi poudarki oddaje: - Najrevnejše države dobile zagotovilo Rusije, da ne bodo ostale brez žita. - Izplačan prvi sklop energetskih dodatkov najranljivejšim. - Koprski kriminalisti podali ovadbe v zadevi Marinblu.

Pogovarjali smo se z legendo dolgoročnega investiranja Jimom Rogersom, avtorjem številnih knjižnih uspešnic in pionirjem investiranja na trge v razvoju. Od leta 2007 živi v Singapurju, da je bolj v stiku s trgom, tam pa tudi vidi pa večjo priložnost za svoje otroke. Dvakrat se je vpisal v knjigo Guinnessovih rekordov - prvič je prepotoval svet z motorjem in nastala je knjiga Investment Biker ter drugič je s predelanim mercedesom in z ženo prepotoval 116 držav in nastala je knjiga Advature Capitalist. Rogers je gost številih priznanih poslovnih medijev.

V zobozdravstveni ambulanti za mladino in otroke Zdravstvenega doma Bežigrad nas z odgovorom že čaka doktrorica dentalne medicine Teja Jeras. Zagotovo so za marsikoga izmed vas obiski pri zobozdravniku precej neprijetni. A preden zbežite stran, ne skrbite, čeprav se Radiovedni danes odravljajo ravno tja, tokrat ne bo nič bolelo. Samo nekaj novega bi radi izvedeli. Ker verjemite, naši zobje skrivajo kar nekaj zanimivih informacij. Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Lani je številne bralce v slovenskem prevodu navdušil Četrtkov klub za umore, ki je postal najhitreje prodajana kriminalka na britanskem otočju. Televizijski voditelj, režiser in komik, Richard Osman, se očitno zelo dobro znajde tudi v pisateljskih vodah. Mož, ki je umrl dvakrat, prinaša nove dogodivščine štirih starostnikov iz Sončnega gaja. Časa si ne krajšajo zgolj z reševanjem križank in gledanjem resničnostnih šovov, pač pa preiskujejo in razrešujejo stare zločine in se hkrati zapletejo v igro mačke in miši z najbolj nevarnimi, globalnimi kriminalnimi združbami. Kljub temu, da gre za kriminalni roman, mnogi bralci in kritiki, pred napetostjo in suspenzom izpostavljajo njegovo duhovitost, iskrivost in ganljivost. Roman Mož, ki je umrl dvakrat izpostavlja tudi nekatere pereče probleme sodobne, starajoče se družbe: nasilje nad starejšimi, demenco, soočanjem z izgubo bližnjega in osamljenostjo. Ali Richard Osman res postaja z vsako knjigo boljši, je eno izmed vprašanj, ki smo ga v Sobotnem branju zastavili prevajalki Jerci Kos.

Simon Belak je pomagal več ducatom podjetij postati data-driven in postaviti ali nadgraditi svoje podatkovne oddelke in podatkovno infrastrukturo. Poleg svetovalnega dela je bil tekom svoje kariere eden prvih inženirjev na Metabase iz Silicijeve doline, kjer je vodil razvoj umetne inteligence in pripeljal produkt do tega, da ga dnevno uporablja preko 50.000 podjetji, med drugim Swisscom, N26, Revolut, SpaceX, Adidas. Pred tem je bil tehnični direktor na GoOpti, kjer je s svojim delom podatkovno podprl GoOptijevo mednarodno širitev, izboljšal profitabilnost za 35%, vzpostavil growth hacking procese in pomagal pri pridobitvi serija A investicije tveganega kapitala. Kot soustanovitelj Hekovnika – prve startup šole v Sloveniji – je pustil neizbrisljiv pečat na slovenski startup sceni. Simon je iskan predavatelj doma in po svetu, zavzet mentor in viden član programerske in growth hacking skupnosti. Naj quote: A change of perspective is worth 80 IQ points - A. Kay Naj knjiga: nimam najljubše, ampak knjiga, ki mi je zelo pri srcu in jo skoraj vsakemu priporočam in vsebuje veliko prvin, ki jih zelo cenim je: The Origin of Consciousness in the Breakdown of the Bicameral Mind Naj serija: serij gledam zelo malo. Prva, ki mi pade na pamet je Dirk Gently's Holistic Detective Agency Hobiji: surfanje, gorsko kolesarjenje, restavriranje starodobnih avtomobilov Najljubša hrana: na svetu je preveč jedi, da bi imel najljubšo v smislu, da bi se k njej znova in znova vračal. Rad kuham (navezava kuhanje - hekanje) Najljubši podjetnik: bolj kot razmišljam, bolj se mi zdi, da je dober podjetnik vedno tudi deeply flawed. Ljudje od katerih sem se ogromno naučil: Kristjan Pečanec, Sameer al Sakran (CEO Metabase). Zanimiva oseba mi je Musk. Naj app: Emacs Nauki za naše poslušalce: · Malo dinamik je zares linearnih. Dvakrat večje, dvakrat hitrejše, dvakrat krajše se bo obnašalo več kot dvakrat drugače. Če denimo iterirate dvakrat hitreje, bo pot vašega posla povsem drugačna. · Vsako orodje (in pod to štejem tudi procese in mentalne modele) deluje "na obeh koncih". S svojimi danostmi vpliva na to kako razmišljamo in pristopamo k problemom. Nehote bomo kar je preprosto počeli pogosto, tistemu kar ima veliko trenja pa se bomo izogibali. Analizirati svet okoli nas skozi prizmo UX je zato ena ključnih praks za (samo)izboljševanje. · Najbolj impactful stvar, ki jo lahko naredite (zase in za svoje podjetje) je redna, namerna in sistematična pol urna introspekcija vsak teden.

Drugi poudarki iz oddaje: -Na Polzeli napeto zaradi preprodaje parkirišč. -Ob današnjem svetovnem dnevu vodá na Mirni na Dolenjskem obnovili grajski vodnjak. -Piranska občina ne bo gradila ribiškega pristanišča Seča.

Ali veste, da ortopedi v primeru zelo hude obrabe hrustanca lahko zamenjajo tudi gleženj in ne le kolka ali kolena? To potrjuje specialist ortopedske kirurgije Jurij Štalc iz Bolnišnice v Valdoltri. Pojasnjuje, da se stroka v končni stopnji zdravljenja obrabe gležnja, ki ne omogoča več ustrezne funkcionalnosti, vse bolj pogosto odloči za vstavitev endoproteze. Podrobneje o posegu v tokratnem Ultrazvoku. Obraba sklepnega hrustanca pa je le ena od težav z gležnji. Doktor Štalc zato doda še nekaj nasvetov, kako ravnati ob izvinu gležnja.

Matija Krečič je violinist in skladatelj ter izvrsten aranžer; med drugim piše glasbo za filme in gledališke predstave. Sodeluje z vidnimi slovenskimi zasedbami in solisti; med njimi je tudi Tomaž Hostnik. Tomaž Hostnik je pianist, pesnik in šansonjer z izjemno obsežnim avtorskim opusom. Piše za zelo različne glasbene zasedbe. Redno koncertira na domačih in tujih odrih; sodeluje s številnimi umetniki, med katerimi je tudi Matija Krečič. Hostnik pa Krečič sta se v družbi članov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija dotaknila predvsem življenja Josipa Ipavca in to v posebnem segmentu, to je domoljubje. V sedmih skladbah sta se posvetila posameznim plastem te, tudi danes tako aktualne teme, bodisi z odgovorom na Ipavčevo avtorsko delo, bodisi kot kompromis ustvarjanja v tujih jezikih s ciljem širše prepoznavnosti. Oddaja je del cikla Dvakrat Josip, ki je posvečen počastitvi obletnic smrti dveh velikih slovenskih umetnikov: skladatelja Josipa Ipavca (ob 100-letnici smrti) ter pisatelja Josipa Jurčiča (ob 140-letnici smrti).V ciklu sodeluje sedem avtorjev in izvajalcev, ki bodo v petih oddajah predstavili nove avtorske skladbe, neposredno vezane na motive iz življenja ali del obeh umetnikov. Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament

Andrej Ofak in Borut Mori sta z glasbo povezana od otroških let. Študij glasbe sta zaključila v Gradcu, oba sta pedagoško aktivna in ustvarjalno raznolika. Njun skupen avtorski izraz je intimen, a izredno čuten. Navdihujejo ju narava, odnosi ter tudi druge smeri umetnosti. Njun prvi album je tako temeljil na uglasbitvah besedil mladih slovenskih pesnikov, Naj letim. Leta 2017 je sledil drugi album The Echoes of River Drava, kjer pripovedujeta zelo različne zgodbe. Tokrat sta se pobližje spoznala z Jurčičevo literaturo in v oddaji sta premierno predstavila tri nove skladbe. Z improviziranim dialogom svojih instrumentov sta pričarala pravo filmsko vzdušje ob različnih krajših interpretacijah Jurčičevih del, ki jih je podal Ivan Lotrič. Oddaja je del cikla Dvakrat Josip, ki je posvečen počastitvi obletnic smrti dveh velikih slovenskih umetnikov: skladatelja Josipa Ipavca (ob 100-letnici smrti) ter pisatelja Josipa Jurčiča (ob 140-letnici smrti).V ciklu sodeluje sedem avtorjev in izvajalcev, ki bodo v petih oddajah predstavili nove avtorske skladbe, neposredno vezane na motive iz življenja ali del obeh umetnikov. Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament

Sašo Vollmaier je pianist, skladatelj, performer in pedagog. Že nekaj let živi razpet med različnimi konci sveta. V Parizu sodeluje s Panteatrom in Mednarodnim umetniškim centrom Roy Hart, v Düsseldorfu z Ateljejem performativne umetnosti, od leta 2014 pa poučuje tudi na Akademiji umetnosti v italijanskem Arezzu. Tudi pri nas je aktiven v različnih gledaliških skupinah. Med letoma 2009 in 2013 je igral z zasedbo Laibach, leto dni tudi z zasedbo Melodrom, leta 2012 je sodeloval tudi z duom Silence. V zadnjih letih se glasbeno posveča solo projektom. Lani je izšel njegov solo album z naslovom Kind of Laibach. Sašo Vollmaier nas je v Prvi vrsti obiskal leta 2018 in nam takrat odstrl delček svoje duše z odlomki klavirske glasbe za gledališče. Vznemirljivemu ciklu letošnjih novosti pa se Vollmaier pridružuje s člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z novim delom v treh stavkih Če mogel bi: »Sprejel sem izziv na teme Josipa Ipavca, ki mi je ob njegovi bogati dediščini odprl sveža vrata v glasbeno ustvarjanje. Kompozicija je sestavljena iz treh delov inspiriranih iz tem Ipavčevih del: Andante, Scherzo in Če mogel vzdihe bi srca utopiti'. Njegove teme so prepletene z mojimi, moje ustvarjanje pa z njegovim vplivom.« Oddaja je del cikla Dvakrat Josip, ki je posvečen počastitvi obletnic smrti dveh velikih slovenskih umetnikov: skladatelja Josipa Ipavca (ob 100-letnici smrti) ter pisatelja Josipa Jurčiča (ob 140-letnici smrti).V ciklu sodeluje sedem avtorjev in izvajalcev, ki bodo v petih oddajah predstavili nove avtorske skladbe, neposredno vezane na motive iz življenja ali del obeh umetnikov. Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament

Na nočni obisk je prišla prevajalka Marjeta Drobnič, ki je v slovenščino med drugim prevedla dela Javierja Maríasa, Bernarda Atxage, Fernanda Savaterja in Jorgeja Luisa Borgesa ter v španščino dela Andreja Blatnika, Alojza Ihana, Draga Jančarja, Braneta Mozetiča, Evalda Flisarja, Janija Virka, Jedrt Lapuh Maležič in Zorka Simčiča. Dvakrat je prejela nagrado ESASI, ki jo podeljuje špansko veleposlaništvo v Sloveniji. Vodi prevajalske delavnice, v prostem času pa je navdušena rekreativna športnica. V pogovoru bomo med drugim skušali izvedeti tudi, kaj povezuje špansko in slovensko kulturo.

Indija ima več kot milijardo in 400 milijonov prebivalcev in eden od razlogov, zakaj je kino tako priljubljen, je, da v Indiji govorijo več kot 30 jezikov in da so v eno državo združili veliko zveznih držav in ozemelj in vsako izmed njih ima svojo industrijo in zvesto občinstvo. Drugi razlog je, da je obisk kina pogosto velik družinski dogodek. Zato nastane več kot 1500 filmov vsako leto. Gre za velik ekosistem, delovna mesta in potrebo gledalcev, da si redno, vsak teden v družbi ali z družino ogledajo nove filme, je v pogovoru za Radio Slovenija povedal indijski režiser Riteš Batra, ki je več kot polovico življenja preživel v ZDA, kjer je študiral in se priučil filmske obrti. Riteš Batra se podpisuje pod režijo štirih celovečercev in Fotograf je njegov zadnji film. Fotograf je romantično-komična drama, postavljena je v sodobni Mumbaj. Gospodovalna babica priganja svojega vnuka, ki je že globoko v srednjih letih, k poroki preden bo prepozno. Fotograf bo poleti na sporedu izbranih kinematogrov Art kino mreže. Zanimivo je, da pri distribuciji sodeluje ameriški Amazon, vendar na prav poseben način: film na posameznih trgih zastopajo lokalni distributerji, od katerih Amazon odkupuje pravice za spletno pretakanje na svoji platformi. Film je zato navzoč tako v lokalnih kinih kot na spletu. Z režiserjem Ritešem Batro se je pogovarjal Urban Tarman

Devetinštiridesetletni Mariborčan Kliton Bozgo je našo okolico spoznal v Zagrebu, že leto pred prihodom v Slovenijo. Nekdanji albanski reprezentant je zvezdne trenutke v nogometni ligi prvakov doživel z vijoličastimi. Vmes je igral za Olimpijo, pozneje še v Avstriji. Dvakrat je bil najboljši strelec slovenske lige.

Če smo smo v stari resničnosti zaradi optimizma in politične korektnosti zanikali, da obstajajo ženska in moška opravila, je epidemija še dodatno premešala karte. Otroci se šolajo od doma, spoznali smo koncept dela od doma, preživeli tedne in mesece z družino, ki smo jo prej videli par ur na dan, in se spoznali v novi luči. Tudi glede domačih opravkov. Globalna statistika pravi, da so v času korone ženske opravile še več neplačanega dela kot pred epidemijo. Kako pa je pri vas doma? Na kakšen način si delite domača opravila? Zakaj še vedno delimo opravke na moške in ženske?

Ob zaščitni maski so za številne obvezna oprema na poti po novem tudi dokazila za prehajanje občinskih mej. Vlada je tako skoraj povsem izčrpala nabor doslej navedenih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, ki se še vedno hitro širi po državi, najhitreje na Gorenjskem. Delež pozitivnih brisov med testiranci je bil včeraj pod 30-imi odstotki, kako učinkovite so bile prve dodatne zaostritve, bo vidno v prihodnjih dneh. V oddaji še: - Referendumski pobudi o dodatnih sredstvih vojski ne kaže dobro - Omejitev nabora izvajalcev za drugi tir prinesla dodatne pritožbe - Roman Žveglič v boju za vodenje Kmetijsko-gozdarske zbornice premagal Marjana Podobnika - Slovo ugledne intelektualke Nede Pagon, ki je zagovarjala 'javno rabo pameti'

Tokrat o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.

Poletni festival Portorož tudi letos z vrhunskimi baletnimi predstavami: Dama s kamelijami, Romeo in Julija ter večer Društva baletnih umetnikov Slovenije. Zaradi koronavirusa je slavnostno praznovanje 50. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine prestavljeno na prihodnje leto, in sicer na vikend med 10. in 12. septembrom 2021. Letošnji Dnevi narodnih noš bodo potekali z razstavami fotografij in posamičnimi ljudskimi in folklornimi plesi. Na gradu Rihemberk znova odpirajo vrata obiskovalcem. V starosti 104 leta je v Parizu umrla filmska igralka Olivia de Havilland. Dvakrat je dobila oskarja, najbolj znana pa je po vlogi Melanie Hamilton v filmu V vrtincu.

Grema na kafe s Timom Gumilarjem: Dokazujemo, da je Maribor "ftrgan" Tim Gumilar je predsednik Kluba mariborskih študentov, fizioterapevt in podjetnik. Pred dvema letoma so člani Kluba mariborskih študentov v Vetrinjski ulici, kjer se od časa do časa pojavi prazna vitrina, sveže vsebine pa se le redko obdržijo, odprli Pisarno, kavarno in coworking prostor. Dvakrat na teden je tam posebno živahno, ob torkih Društvo KMŠ organizira predavanja in izobraževalne dogodke, ob petkih akustične koncerte. Vsak dan so tam aktivisti Kluba mariborskih študentov, ki je bil v preteklosti večkrat povezan z nepravilnostmi v študentski politiki, zadnje generacije pa so se od tega želele distancirati. Še do konca leta bo društvo vodil Tim Gumilar, diplomirani fizioterapevt. Z njim smo se srečali v Pisarni, kjer se s člani kluba pripravlja na novembrsko Ftrgatev. Pil je ameriško kavo. Intervju preberite na https://www.vecer.com/grema-na-kafe-s-timom-gumilarjem-dokazujemo-da-je-maribor-ftrgan-10074945 Vabljeni na vecer.com/maribor , kjer najdete zanimive in raznolike zgodbe brezplačno!

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.

Dvakrat je zlato olimpijsko kolajno dosegel pod zastavo Vzhodne Nemčije, torej Nemške demokratične republike, olimpijsko zlato in srebro pa je prijadral tudi združeni Nemčiji. Z jadranjem je povezan od otroštva in ta vez tudi danes, ko njegove nekdanje države že dolgo ni več, njegov rojstni kraj pa se je iz vzhodnega Berlina spremenil v združeni Berlin, ostaja enako močna kot takrat. Legenda svetovnega jadranja Jochen Schuemann bo kmalu dopolnil 65 let. Še vedno jadra in tudi zmaguje – zadnje velike uspehe je dosegal na slovenskem maxi regatniku Esimit Europa 2, zato je povezan tudi z našo državo.

Jezikamo o količinah in odstotkih, pri tem nam pomaga matematik in psiholog, sicer avtor podkasta Številke, Slavko Jerič. “Najpogosteje se novinarji spremo pri klasičnem vprašanju kaj pomeni enkrat ali dvakrat več. Bom posplošil: nekdo ima 2 kg jabolk, nekdo drug 4 kg. A to pomeni enkrat več ali dvakrat več? Intuitivna misel večine je, da je to dvakrat več. Če pa več prevedeš v matematični znak plus, bi moralo pomeniti 6 kg. Nekdo ima dve količini, dvakrat več je 4; 2 plus 4 je pa šest. Nekako ne prideš skupaj.”

Ime tedna je postal Robert Kranjec, smučarski skakalec in predvsem letalec, ki je letos v Planici končal svojo bogato športno pot. Dvakrat je osvojil mali kristalni globus v poletih, bil svetovni prvak, prvi Slovenec, ki je zmagal na letalnici bratov Gorišek in prvi Zemljan, ki je več kot 200-krat preletel 200 metrov. Še več, upokojil se je kot skakalec z največ poleti čez dvestotico.

Tokrat nekaj o novih namiznih in mobilnih procesorjih, 5G omrežju, fejk robotu in ešportu. Na oddajo se lahko naročiš preko iTunes ali RSS. Maja je na twitterju @majchi8, Jan je @th0r in Uroš @uros_m. Apgrejd je preprosto @Apgrejd. Mrežo Apparatus lahko podpreš tudi osebno. Zapiski: Ubuntu oboževalec @EricStojko se nam je pohvalil z novimi slušalkami Intel nam je omogočil vpogled v prihodnost […]

Cirman. Primož Cirman. Tako. Zdaj vemo. O Celju več in vse. Skoraj vse. Kot je rekel Rene: škoda, da ni več Primožev Cirmanov gor in dol po državi, ob klubih #plts. Ki povedo tako, da vidimo, zakaj je nogomet ta igra, ki jo imamo tako radi [in čakamo, da se Eventim končno enkrat spravi k sebi]. Cirman je govoril o tem, kakšna je razlika med rokometom in fuzbalom, pa tista je bila luštna o tem, kako so Celjani bili lani najbolj gledljiv tim, letos pa... Ja, Celje je res pehnilo ven Olimpijo iz pokala, a potem v soboto, kamor se je odpravila ekipa Ofsajda, dobilo po gajbi [beri: Jure Travner]. Štiri nula. Štirikrat Šporar. Bum, bum, bum, bum. Ampak zgodba v Celju je tako širša, da je Cirman ponucal 45 minut. No, raztegnilo se je, ker je želel še kaj povedat o, jasno, Mariboru. Kaj povedat o Mariboru? Močno, golijade, pucnjave. Ni, da ni. Dvakrat čez Rudar, tisti Rudar, ki je v Velenju spomnil na neke druge čase. A zdaj Maribor melje. Da je res vprašanje, kaj bi bilo na derbiju, za katerega še vedno ne vemo, ali bo ali ne. Domžale so spisale doktorsko disertacijo na temo Psihoanalitični vpliv sodnikov, v glavni vlogi predsednik kluba Oražem. Zavrč je namreč odnesel tri pike iz Domžal, ki so res v mini krizi. In ne samo to, da boli še bolj: Milko Đurovski, ki je ta teden povedal, da je bila napaka, da je šel v Maribor in ne v Olimpijo, je spravil Zavrč tudi v polfinale pokala. Miran Vuk je gotovo srečen. Zelo manj pa vsi, ki spremljamo te predstave naših glavnih sodnikov, ki pokasirajo 545 EUR bruto na tekmo. Huf. Boli. Druge novice? Krško hara, Gorica pada. In prešteli smo nenormalno veliko število prekrškov na tekmi v Kopru, kjer je Krka odnesla piko, ki bi lahko bila kaj več. Še kaj? Še? Pa saj je, kolikor hočete, to je najdaljši podcast v zgodovini Ofsajda. Še enkrat hvala Primožu Cirmanu in tudi NK Celje za ustrežljivost in prijaznost. Forza! #Ofsajd najdete na @ofsajd, na iTunes, na Soundcloudu in vsak ponedeljek ob 17.00 na www.youreupradio.com vse v sodelovanju z GT22, ki nas prijetno gosti. Najdete nas tudi na platformi www.urbani.si [Ajnfoh, Aufbix!], prijetno pa o nas razlaga tudi www.novimaribor.si