Podcasts about pristop

V kinu lahko v prihodnjih tednih ujamemo tudi Goldmanov proces, ki je filmska rekonstrukcija dejanskega sodnega procesa iz sedemdesetih. Na njem je bil radikalni francoski levičar, gverilec in intelektualec judovskega rodu Pierre Goldman poleg oboroženih ropov, ki jih je priznal, obtožen tudi umora dveh žensk. Film režiserja Cédrica Kahna je na letošnjem festivalu v Cannesu odprl programski sklop Štirinajst dni režiserjev, igralec Arieh Worthalter pa je osvojil cezarja za najboljšo moško vlogo. Z izjemo nekaj minut se celoten film razplete znotraj sodne dvorane. Pristop je torej zelo minimalističen, vendar mu uspe na ozadju dogajanja sodne dvorane povedati veliko več. Zaradi same statične narave je v njem veliko gledaliških potez, s tem pa se nam tudi sodni proces prikaže kot nekakšna gledališka predstava, s čimer izstopi iz ideološkega pojmovanja sodišč kot instanc gole objektivnosti in jih prikaže kot bojišče zgodovinskih, intelektualnih in političnih silnic. Poleg besed so najbolj izrazni obrazi in igralci v tem pogledu dobro opravijo svojo nalogo. Zelo se izkaže tudi Ariel Wolthalter, ki utelesi notranje nasprotje razrvanega, izjemno strastnega, fanatičnega in načelnega, a tudi nedoslednega, zelo ranljivega in negotovega lika. Skozi pripoved nam režiser veliko pove s pogledi udeležencev procesa in njegovih gledalcev, med njimi številnih radikalnih študentov, ki so v Goldmanu videli zaveznika in žrtveno jagnje vladajoče ideologije. Besedo za besedo, pogled za pogledom in skozi telesno govorico se nam razkrivajo družbena protislovja sedemdesetih let v Franciji, ki pravzaprav spominjajo tudi na današnja. Policijski rasizem, antisemitizem, skriti in manj skriti predsodki ter agende, ki se soočajo v pravni areni in preizkušajo pravno državo. V tem primeru manj kot trideset let po vichyjskem režimu, ki je bil soodgovoren za holokavst. Dobimo pa tudi dober psihološki portret radikalne osebnosti, ki jo oblikujejo zgodovinske in socialne razmere. Morebitna psihološka diagnoza se ne loči od zgodovinske diagnoze in navidezna notranja nestabilnost ne zmanjšuje pomena posameznikovih besed ali njihove resničnosti: nasprotno, je kvečjemu izraz teže resnice, ki jo tak posameznik nosi v sebi in jo tudi izpričuje. V obeh pogledih gre za še kako relevanten film v času, ko smo se v Evropi znašli sredi kaotičnih političnih razmer in kulturnih bojev, ki spominjajo na krizna, radikalna in »nora« sedemdeseta. Ponujajo nam zgodovinsko perspektivo, ki je ogledalo sedanjemu trenutku. Režiser Cédric Kahn s svojim minimalističnim pristopom, ki ga izpelje dosledno in brez prestopov začrtanih smernic, skozi osredotočenost na ključne podrobnosti pusti govoriti sami zgodovini, ne da bi jo moral fikcionalizirati in ne da bi imeli občutek, da smo prikrajšani za filmsko izrazno moč. Čeprav Goldmanov proces spominja na gledališče, se nahaja na nasprotnem bregu filmov, ki temeljijo na dramatičnih, liričnih ali epskih prvinah. Prepričljiv je v svojem suhem realizmu.

Posavski Kontradikshn so svojevrstna glasbena skupina. Bili so že označeni za eno redkih slovenskih elektrorokovskih atrakcij. Letos so izdali svoj prvi singel v slovenščini, na nastop v oddajo Izštekani pa so pripeljali simfonični orkester Glasbene šole Krško. Posavski bend KONTRADIKSHN zase pravi, da igra nuklearni rock. Ta elektro rock mašina, ki tlači bobniče ljubiteljev hrupne muzike že debelo desetletje, je pred dobrim letom sprejela izštekani izziv. Toda svoje glasbe se niso odločili oklestiti ali prenesti v akustične okvirje, kot bi pričakovali. Nak. Odločili so se, da bodo akustiko vključili v svoj okvir. In to kako! K sodelovanju so pritegnili Simfonični orkester Glasbene šole Krško ter aranžerja Dejana Učakarja, ki je dele njihovega hrupa prevedel v jezik klasičnih godal, pihal, trobil in tolkal. Rezultat te izštekane enačbe je izjemen. "Orkester je bil izštekan, mi vštekani, vse skupaj pa je bilo – odštekano," pravijo člani benda. In še nekaj. Prvič v enaintridesetletni zgodovini Izštekanih bo v oddaji zaigral celoten, več kot sedemdesetčlanski simfonični orkester. Si to sploh lahko privoščite zamuditi?!  Bilo je v začetku lanskega leta v Ljubljani, po predstavitvenem koncertu drugega albuma Kontradikshn "Ahead of Ourselves". Beseda je dala besedo in ustno pismo o nameri je bilo poslano: če bend najde dober, poseben, intriganten način, kako izštekati svoj močno elektrificirani zvok, je dobrodošel v Izštekanih. Nedolgo zatem je podvig že dobil prve obrise in smer je bila začrtana: ne bomo se na silo izštekavali, to nima smisla, raje poglejmo, kaj se zgodi, če svoj električni hrup spojimo z najmočnejšim sredstvom na akustični strani – s simfoničnim orkestrom! "Skladno z našim imenom smo razmišljali o kontradikciji. Naredili smo zlitje teh nasprotujočih si svetov. Pristop ni obrabljen, veliki bendi iz glavnega toka delajo z velikimi orkestri, drži, v naši zvrsti pa redko," pojasnjuje bobnar Anže Kump. "Res smo šli iz cone udobja, delo z orkestrom je popolnoma drugačno od vsega, kar smo doslej počeli. Zdi se, da se v zadnjem času kot bend resnimo, in to je korak na tej poti. Preizkušamo, do kod sežemo, kje je meja." Aranžmaje za orkester so zaupali skladatelju, fagotistu in glasbenemu pedagogu Dejanu Učakarju. "Največji izziv je bil, kako z orkestrom ne le barvati tega, kar v glasbi že je, da ni le spremljava, ampak vse dele sestaviti, simfonični zvok spojiti z zvokom benda v neko novo celoto," pojasnjuje. "Zvokovno smo res na različnih bregovih, oboji smo se morali prilagajati, približevati, marsikaj smo tudi oklestili." "Dober si, da si vse to spravil skupaj," kometira dirigent Peter Gabrič. "Elektronske zvoke razporediti med godala, trobila, pihala ni mačji kašelj. Tudi izrazno se je moral orkester zelo prilagoditi, ne more igrati tako, kot je vajen." "Ko orkester žlajfa naše linije, ki smo jih zasnovali v različnih obdobjih, nam gredo kocine pokonci, pozabimo, kje smo," pripoveduje pevec Pero Stojanović. "Naučiti smo se morali igrati tiše. In jaz se učim potiho dreti," se smeje. Za nameček so se Kontradikshn za to priložnost okrepili tudi glasovno. Stalni sodelavki Adrijani Jelen se je s spremjevalnim glasom pridružila še Martina Mravinec Bohte. Simfonični orkester Glasbene šole Krško, ki je lani - tako kot Izštekani - praznoval tridesetletnico, je sodelovanje vključil v svoj redni program. Nastop s Kontradikshn bodo odigrali tudi 18. maja 2024 na letnem koncertu v Kulturnem domu Krško. Pa mesec kasneje na gradu Brežice in še kje. Živahno koncertno poletje se obeta tudi Kontradikshnom, na urniku, ki se še polni, je že več kot ducat koncertov po vsej Sloveniji. Za nameček so pravkar postregli s še eno novostjo, ki so se je lotili prvič. Objavili so prvo pesem v slovenščini "Vesolje posodil kolegu". In ja, če se prašujete, ali smo jo slišali tudi v Izštekanih, je odgovor pritrdilen. "Tudi akustika je na neki način vštekana. Vsa materija so takšni ali drugačni delci s takšnim ali drugačnim nabojem, ki vibrirajo v prostoru," poudarja Pero. Če prav pomislimo, ni čudno, da nekdo iz Krškega razmišlja in ustvarja glasbo na tak način. Kot dodaja Anže: "Prihodnost je elektroenergetska." Slike s snemanja - Alan Orlič YouTube:  Kontradikshn in SO GŠ Krško - Vesolje posodil kolegu [Izštekani] Kontradikshn in SO GŠ Krško - Berlin [Izštekani] Kontradikshn in SO GŠ Krško - Ne-Bo [Izštekani] Kontradikshn in SO GŠ Krško - Anatomy [Izštekani]

Zaposleni na upravnih enotah so z današnjo stavko, tako kot že 3 srede prej, opozorili na preobremenjenost in nizke plače. Zaradi pogajalskega procesa o plačah in delovnih razmerah so vse bolj nezadovoljni sindikati državne uprave, ki zastopajo državne uradnike, zaposlene v zaporih in finančni upravi, policiste, vojake, poklicne gasilce in veterinarje. Dozdajšnja pogajanja z vlado tako o plačnem stebru državne uprave kot o reformi plač ocenjujejo kot neresna, saj zapostavlja zaposlene v državni upravi. Sindikalni zastopniki vlado pozivajo, naj se začne resno pogajati, sicer se bo soočila z zaostrovanjem sindikalnih aktivnosti. Druge teme: - Ambulantam družinske medicine ponujen denar za polno vključitev diplomiranih medicinskih sester; v zameno bodo morale sprejeti dodatne paciente. - Ladja s humanitarno pomočjo predčasno odplula iz Gaze; vzrok včerajšnji smrtonosni izraelski napad na humanitarne delavce. - V Tajvanu po močnem potresu 9 smrtnih žrtev; 127 ljudi ujetih pod ruševinami in na gorskih cestah.

Piše Aljaž Krivec, bere Igor Velše. Po odlično sprejetih pesniških knjigah Ljubav reče greva in To telo, pokončno, se je pesnica, esejistka, skladateljica in lezbična aktivistka Nina Dragičević, odločila za nekoliko drugačen pristop. Če je bilo prvi knjigi mogoče označiti za pesnitvi, imamo v zbirki z naslovom Ampak, kdo? opraviti z naborom nenaslovljenih pesmi manjšega števila verzov, ki jih vsake toliko prekinejo pesmi izbrisovanja. Gre za varianto najdene poezije, v kateri pesnica za predlogo vzame neko ne nujno umetniško besedilo in v njem zatemni nekatere besede, tako da iz tistih, ki so ostale, nastane nova pesem. Nina Dragičević je uporabila publicistiko, pogosto iz medijev konservativne provenience, in tako, ki se tako ali drugače posveča LGBTQA+ vprašanjem, ter rokopise neznanega izvora, ki nudijo intimnejši vidik jedrne zgodbe pesniške zbirke. Zbirka Ampak, kdo? je umeščena v okolje nekakšne malomestne skupnosti. Skozi drobce spremljamo pripoved o gospodu Staniču, geju v klozetu, ki ljubimka s sinom sosede, gospe Jerman. Če sta gospod Stanič in gospa Jerman dve plati istega kovanca klišejskega malomeščanstva in temu primernih predsodkov, ki njega spravljajo v stisko zaradi spolnega odklona od družbenih pričakovanj, njej pa narekujejo bolj ali manj značilno obnašanje nadležne sosede, pa je Jerman odvisen od materinih puritanskih pogledov, katerih se ne more osvoboditi. Po smrti matere se tako Stanič kot Jerman lahko avtirata, saj, če citiram zadnje verze knjige: »skupnost sklene: pomembno je biti mati«. Zbirka tako prinaša nekatere redkejše vsebinske in oblikovne elemente. Najprej je tu osredotočenost na zgodbo, ki je bralstvu podana skozi mikroenote, ki le beležijo zgostitve dogodkov in doživljanja nastopajočih. Zdi se, da so prazni prostori med pesmimi mesta, kjer se odvija tisto, kar denimo Stanič skriva pred svetom in česar nemara niti sam ne razume. Ta plat, ki jo je mogoče razumeti kot intimno, je po drugi strani delno zajeta v drugem inovativnem elementu zbirke, pesmih izbrisovanja, sicer v našem prostoru zelo redkega pristopa. Te, v zanimivem kontrastu s, pogojno rečeno, klasičnimi pesmimi, neke vsebine skrivajo pod črnino. In kot narekuje že sama narava pristopa: tudi tu ostajajo vsebine neizrečene. Čeprav je Stanič žrtev heteronormativne okolice, je nemalo kritične osti naperjene tudi proti njemu samemu. Pristop, ki je v LGBT literaturi sicer večkrat rabljen, a se pri recepciji občasno še vedno izkazuje za kamen spotike, na eleganten način omogoča niansiranje homofobije oz. avtohomofobije, zvezane s strahom, avtodepolitizacijo in bolj ali manj nečimrnim kolebanjem med stremljenjem po normativnosti in dejanskim polnokrvnim izrazom samega sebe. Slednje omogoči šele smrt Jermanove matere s priimkom in značajem cankarjanske figure, s čimer je razkrita sila njenega matriarhalnega nadzora, ki pa ji hkrati podeljuje vlogo izključno matere. Na jezikovni ravni velja opozoriti še na naslovno vprašanje zbirke Nine Dragičević Ampak, kdo?, sintagmo, ki odpira številne možne interpretacije. Gre morda za vprašanje, kdo, z imenom in priimkom, je odgovoren za družbo, kakršno jo imamo, in za stiske posameznic in posameznikov? Ali nemara za razmislek nastopajočih o njihovih lastnih identitetah, ki zaradi togih moralnih pravil ostajajo potlačene? Morda pa gre za prestopanje med poljema knjige in sveta zunaj nje ter s tem za vprašanje, kdo so nastopajoče osebe v realnem življenju? Izrazito k naraciji usmerjena poezija zahteva pogon, ki zgodbo pripelje od začetka do konca. In tu nekatere med pesmimi zdrsijo med prsti, saj se zdi njihova vloga predvsem gradnja celote zbirke. To je pogosteje opaziti pri najkrajših pesmih, ki ne ustvarijo zadostne napetosti, v čemer je opazno tudi kompromitiranje ene najmočnejših razsežnosti pesničinega izraza v prejšnjih zbirkah. Drugi pomislek pa velja eni od razsežnosti vsebinske plati. Če je po eni strani Staničeva avtohomofobija nekoliko nepričakovana, je to težje reči za dogajalni prostor. Nekakšno malomestno okolje, kliše t. i. zaplankanosti, skratka palanka, kot v spremni besedi po teoriji Radomirja Konstantinovića trdi Nataša Velikonja, se zdi pretirano pričakovana izbira, ki ob tem podvaja nekatera jedrna sporočila zbirke. Vpeljava drugega okolja in relativizacija naših predstav o njem ali pa prevetritev prepričanj o že izbranem okolju bi zbirki dodala nekaj ambivalence. Če zbirki Nine Dragičević Ampak, kdo? v nekaterih pogledih manjka nekaj napetosti, pa gre še vedno za delo, ki na naraven in gladek način tke po eni strani družbeno in po drugi strani intimno tematiko ter prepleta radikalno različne pristope k poeziji, ki usklajeno zaživijo kot skupna celota.

Zdravniška stavka traja osmi teden. Po zagotovilih pristojnih najmanj do konca meseca ne bi smelo biti hujših težav z zagotavljanjem nujne pomoči in neprekinjenega zdravstvenega varstva. Vlada se sicer še ni opredelila do Fidesovega predloga, da bi zastoj reševal mediator. Sindikat je ponudbo Odvetniške zbornice sprejel in k temu pozval tudi nasprotno stran. Ta napoveduje, da jo bo preučila. V oddaji tudi: - Pred poslanci prva obravnava predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja - Ameriški predsednik Joe Biden bo imel še zadnjič v prvem mandatu govor o razmerah v državi - Policisti ponoči prijeli moškega, ki je v Brežicah streljal pred lekarno in se potem zaprl v svojo hišo.

Gospa, ki je živela v mestu, je skozi okno ...Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Drugi poudarki oddaje: - Na trasi drugega tira bo osem vodohranov za primer gašenja v predorih, pred njimi pa zbiralniki izcednih voda. - Zaradi negotove smučarske sezone na Kaninu so v negotovosti tudi posoški turistični ponudniki. - Mariborski hotel Piramida je za zdaj še zaprt, odprli naj bi ga zgodaj spomladi. - Ptujska glasbena šola se že vrsto let spopada s prostorsko stisko. - Dan slovenskega superračunalniškega omrežja so letos namenili povezovanju znanosti in gospodarstva.

Drugi del devete epizode rubrike Foruma za tri je tukaj. V drugem delu smo kar nekaj časa namenili debati o predstavah Cedevite Olimpije. Iskanje krivcev, debata o pristopu na terenu, "prodajanje buč" na novinarskih konferencah. Vabljeni k poslušanju.

Kakšen bo pristop vlade k reševanju nakopičenih težav v zdravstvu po odstopu ministra Danijela Bešiča Loredana? Zdravniške organizacije skrbi, da bi se prepotrebna zdravstvena reforma ustavila, a premier Robert Golob zagotavlja, da se to ne bo zgodilo. O morebitnih kandidatih bodo razpravljali prihodnji teden, a je malo verjetno, da bo ime nove ministrice ali ministra za zdravje že znano. Drugi poudarki oddaje: - Požar v parku Aqualuna v Termah Olimia pogašen - Ob rekordnih turističnih sezonah tudi rekordni dobički podjetij; v Italiji najbolj navzgor cene prevoza - Skladba Torek zmagovalka letošnjih Melodij morja in sonca

Za blaženje podnebnih sprememb so nujne tudi spremembe prehranskih sistemov - tako na strani pridelovalcev kot na strani trgovcev in potrošnikov. Zlasti v razvitih državah porabimo veliko preveč mesa. Kako spreminjati naše prehranske navade in prehranske sisteme? Doktorica Ana Frelih-Larsen z Ekološkega inštituta v Berlinu med drugim poudarja, da s spodbudami in poudarjanjem prednosti drugačnih pristopov. Čeprav ima, denimo, ekološko kmetijstvo manjše donose od intenzivnega, pa je treba poudarjati njegovo večjo stabilnost - ki je v kriznih razmerah boljše merilo.

EPIZODA 67Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDanes z nami Žan Papić. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni njegovim zgodbam!00:00 - Intro00:10 - Predstavitev00:45 - Kako je kaj Žan01:12 - Jure spet v istem puloverju01:37 - Chlani škatla vprašanj03:51 - Juretov dopustniški teden06:00 - Chlani burger06:40 - Bodoči skrivni gost07:15 - Mateja ustavijo policaji 09:14 - Luksuzni avti09:52 - Rimanić ima obletnico10:57 - Žanova boljša polovica12:26 - Juretov outfit13:00 - Žanov teden13:40 - Pristop do punce13:58 - Iz česa je Žan nastal14:26 - Žanova gej teorija 18:40 - Žanovi začetki komedije19:58 - Žanov 45 min nastop23:03 - Žanov stand-up material in izkušnje25:25 - Pogum in neumnost28:16 - Štorije iz nastopov33:50 - Tadej Toš34:28 - Žanovi Top 3 slovenski komiki35:48 - Nasvet za mlade komike 36:20 - Delo iz strahu 39:15 - Kvaliteta/kvantiteta osebnih projektov 41:52 - Kako si Žan postavlja cilje 44:02 - Žan seksal z znano slovenko 44:46 - Začetek podcasta Fejmiči50:50 - Stil in količina podcastov52:14 - Žan ima rad dokumentiranje53:26 - Kako dolgo bodo Fejmiči še na sceni56:02 - Kako imeti tako dober podcast1:04:55 - Chlani reklama1:06:43 - Žan avtor 1:11:14 - Jure gre lulat1:11:38 - Lulanje v sneg1:11:52 - VprašanjaSPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Kakšen odziv na dogodek v celjski bolnišnici bi bil na mestu? Kaj bi morali storiti? Zakaj se v Sloveniji na področju varnosti v zdravstvu kljub vsakoletnim tragičnim dogodkom nič ne spremeni? V celjski bolnišnici so sedemintrideset ur dva pacienta zdravili pod nepravima imenoma. Ali je šlo za človeško napako, za malomarnost, za napako v sistemu ali za splet nesrečnih dogodkov? Kdo je kriv? »Če bomo zdaj obtožili zdravnika, medicinsko sestro ali reševalca, nimamo pojma, kako se preprečujejo napake v zdravstvu,« opozarja prof. dr. Andrej Robida. Izkušen slovenski strokovnjak za kakovost in varnost v zdravstvu ni zadovoljen z ravnanjem ministrstva za zdravje. Kakšen odziv bi bil bolj na mestu? Kaj bi torej morali storiti? Dr. Robida bo gost sredinega Intervjuja na Prvem. V ponedeljek se je na Gorenjskem z njim srečal Iztok Konc.

Glasbeni festival Druga godba, namenjen etničnim glasbam sveta, je letos junija in avgusta spremljal izbor filmskih dokumentarcev, ki si jih je bilo po sklopih mogoče ogledati v ljubljanskem Kinodvoru. Za konec sta bila na sporedu filma Ljubezen med genocidom ter Salentinski zvočni odpor. Prvi film, Ljubezen med genocidom, se je ukvarjal z glasbo kurdske verske manjšine jezidov, ki prebivajo v okolici gore Sandžar in so že stoletja žrtve preganjanj, njihovi krvniki pa segajo vse od Otomanskega cesarstva do teroristične skupine Daesh. Posebnost njihove ljudske pesmi, pete v vznesenem, čustvenem in monotonem ritmu, je, da spleta teme pokolov in ljubezni; trpljenje kolektiva se ves čas prepleta z velikimi ljubezenskimi zgodbami in trpljenjem, ki ga pesmi prenašajo. Pristop filma je minimalističen in formulaično dokumentarističen. Posnetki petja se menjavajo s posnetki intelektualcev, ki o njem govorijo, ter pokrajine in posnetkov trpečih obrazov otrok in žensk. V ozadju nas spremlja instrumentalna glasba včasih nekoliko romantičnega nadiha, za katero se včasih zdi, da zastre avtentičnost vokalnih izvedb. Med posnetki pevcev in pevk včasih teče pospešeno življenje narave, ki ga lahko opazimo v gibanju oblakov. Ljubezen med genocidom se nenehno ponavlja, giblje v enakem monotonem ritmu kot glasba, in sčasoma omejenost filmskih sredstev ter elemente kiča preseže zvenenje osrednjega občutja tragike, časa, ki mineva in ostaja enak, vztrajanja kljub trpljenju. S tem po nenavadni poti dosežemo globlji vpogled v položaj ljudstva, katerega osrednji steber spomina in izročila so prav ljudske pesmi. Salentinski zvočni odpor nam predstavi pizzico pizzico, glasbo območja v Italiji, širši javnosti bolj znanega po komercialnem festivalu popevke. Sredi šovbiznisa se tradicionalni glasbeniki, ki se zanašajo na posebno tradicijo igranja tamburina in vzorcev petja, bojujejo za ohranitev dragocene zvočne tradicije. To je tudi zgodba o širjenju kapitalističnega proizvodnega načina, ki pred seboj ruši vsakršne kode plemenitosti, vsakršno romantiko. Vendar se film ne osredinja zares na razlago; krajšim izjavam glasbenikov, ki predstavijo svoje delo in njegov namen, sledijo dolgi odlomki njihovega igranja na pustem modrem studijskem ozadju, prepredenem s plastičnimi novoletnimi lučkami. Uvrščeni v tako okolje, pravzaprav izvrženi iz habitusa, ki ga nikoli ne vidimo, postanejo nekoliko dolgočasni, na drugi strani pa dobimo najbrž omejen zgodovinski in sociološki vpogled. Filma tako vsak po svoje izpolnita svojo nalogo predstavitve nekaterih glasbenih praks, vendar zamudita priložnost za celovit zajem svoje tematike. Pri tem je nekoliko uspešnejši Ljubezen med genocidom. Kljub temu gre projekt pozdraviti, saj so lahko gledalci v izboru filmov poleg spoznavanja novih glasbenih tradicij gotovo ujeli tudi trenutke filmskih presežkov.

Poezija je stara skoraj toliko kot človeštvo. In še preden so jo prvič zapisali, so jo izvajali kot perfomans. Prav prikazovanje spajanja poezije z drugimi odrskimi umetnostmi, od plesa, videa, glasbe, ostaja ogrodje festivala Izrekanja, ki se začenja danes v Celju. Osrednji gost bo poljski pesnik in igralec Krzysztof Siwczyk, predstavili pa bodo tudi dva mlada pesnico in pesnika, ki sta s festivalom odraščala: Laro Gobec in Aljaža Primožiča. Osrednja tema 6. Festivala elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded pa je Odgovornost. Letos se v zvočnem delu vračajo še na zadnja ljubljanska zatočišča za nekomercialne kulturne dogodke, na Metelkovo, sicer pa se bodo s pogovori in delavnicami posvetili okoljski, pravni in vojni odgovornosti, odgovornosti za dostojno življenje kulturnih ustvarjalcev, varnosti v klubih in še kaj se bo našlo.

Pesem Srce Ukrajine je na poljskih katoliških radiih pravi hit. Skladbo sta pripravila poljska salezijanska bogoslovca Norbert Rosiński in Dominik Nowak iz salezijanskega semenišča v Krakovu, kjer so sprejeli ukrajinske begunce, ob tem pa sta posnela še videospot. Z umetniškim imenom None Rhyme/NDP v ritmih hip-hopa in reggae pozivata k pomoči ukrajinskim beguncem, predvsem pa se navdušujeta nad pogumom in povezanostjo Ukrajincev v boju proti okupatorju. Videu »Srce Ukrajine« so v teh dnevih pri slovenski Fundaciji don Bosco dodali tudi slovenske podnapise. Med drugim tudi na Fundaciji don Bosko oziroma v celotni slovenski salezijanski inšpektoriji delajo veliko dobrega v pomoč Ukrajincem in v blažitev posledic vojne.

V tej epizodi se s pisateljem, predavateljem in kreativnim direktorjem Aljošo Bagolo pogovarjava o njegovi poti: od odraščanja v Prekmurju v okolju družinske gostilne, ki je postavilo temelje njegovega odnosa do dela in življenja, pa karierne poti, na kateri sva se tudi midva srečala dvakrat – najprej na Fakulteti za družbene vede kot sošolca in kasneje kot sodelavca na agenciji Pristop. Pred teboj je dobra ura iskrenega pogovora o tem, kako je Aljoša skozi svoje življenjske izkušnje, ki so ga vodile (kot pravi sam) v prepad, iskal svojo pot v postavitev trajnostnega sistema, ki mu je omogočil postavitev nove kariere slovenskega avtorja knjižnih uspešnic Kako izgoreti in Srečo, prosim ter predavatelja, razviti zdrav odnos s seboj in širše, pot iz izgorelosti in se na novo naučiti vsakodnevnega miselnega preverjanja svojega počutja. Ob koncu epizode sva nekaj trenutkov namenila tudi spodobni komunikaciji in uporabi družbenih omrežij, Aljoši pa sem hvaležna tudi za to, da je delil, kako z ženo Ivo, uspešno slovensko gledališko in filmsko igralko, njuni hčerki predstavljata svet družbenih omrežij in odgovorne uporabe ter jo s tem pripravljata na obdobje, ko bo tudi sama začetla ta omrežja aktivneje uporabljati. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Aljošo v pogovoru omenila. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/epizoda115/ Vabim te, da se prijaviš na e-novičnik. S prijavo boš dobila popust za nakup e-vsebin v spletni trgovini in dodatne vsebine, ki jih pripravljam le za naročnice novičk. Takoj ob prijavi boš v svoj nabiralnik prejela popust in moje počasne jutranje rutine, s katerimi poskrbim, da v vsak dan vstopim na najboljši način. Naročiš se lahko prek https://ninagaspari.com/newsletter/ V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: https://ninagaspari.com/shop/ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ninagaspari/ FACEBOOK: https://www.facebook.com/iamninagaspari/ TWITTER: https://twitter.com/ninagaspari

Hvala sponzorju INBED podcasta @eko_skrnicl. Kot v epizodi preizkušam njihov HerBIOTIC nad katerim sem navdušena. Moj favorit je tudi Maca! Verjamem, da je dober nakup informiran nakup, zato bi te spodbudila, da prebereš več o herBIOTIC-u tukaj. Da pa dobiš brezplačno poštnino pa uporabi kodo KLARAEKO. - Tvoje telo deluje tebi vprid. Kako pa mi skrbimo zanj? Alenka Košir je mama, mačeha, partnerka, ustanoviteljiva VIIT vadbe in uspešna podjetnica, ki širi svojo strast do telesne vadbe in načina življenja, ki nam pomaga ''loviti'' ravnotežje. IG: @vformizalenkokosir Spletna stran: VIIT treningi Knjiga receptov Zelo bom vesela tvojega odziva, kako si doživljaja epizodo in pa tvojih predlogov za prihodnje epizode. Najdeš me na instagramu @inbedwithklara in @inbed_podcast za dodatno motivacijo, da se zavzameš za svojo življenje!

V tokratni epizodi smo se pogovarjali z Jakom Gornikom, ki nastopa tudi pod umetniškim imenom DJ Shark. Dotaknili smo se njegovih začetkov v elektronski glasbi ter festivalov in dogodkov, ki jih je organiziral. Jakovi najodmevnejši projekti zajemajo Meet Me festival, ki se je odvijal na letališču Divača, Disconautico, ki je desetletje nazaj v treh dneh na slovensko obalo privabila preko 100.000 obiskovalcev in aktualni ljubljanski pop-up klub Kurzschluss v okviru katerega sta moči združili ekipi agencij Forever Moments in Pristop. Kdo je Sharku pomagal do prvega nastopa, kako mu je v Miamiju uspelo prodati njegovo prvo skladbo in kje se je zataknilo, da se Ultra Europe ne odvija pod njegovim okriljem v Istri? Vsi odgovori se nahajajo v deveti epizodi. Vabljeni k poslušanju!-Produkcija: Shtrayfix eventsGostitelja: Jurij Jovan, David LavričZvok: Jurij Jovan, Matija ŠkerjanecKamera: Anže PeterkaMontaža: Maks HribarGrafično oblikovanje: Gregor PogačnikUvodna skladba #1: consule - talk to you soonUvodna skladba #2: ASTWØ - Cyber Theft-SHTRAYFIX EVENTSFacebook

Izvršni kreativni direktor oglaševalske agencije Pristop in dobitnik več kot stotih nagrad za kreativnost o tem, kako je zaradi svojih uspehov izgorel in tem, kako si preventivno lahko pomagamo vsi. --- Send in a voice message: https://anchor.fm/cosmo-podcast/message

Preden sta se predsednika avstrijske in slovenske vlade Sebastian Kurz in Janez Janša podala v severno triglavsko steno, sta se v Ljubljani zavzela za sodelovanje v boju proti pandemiji in nezakonitim migracijam. Govorila sta tudi o manjšinski problematiki in gospodarskem sodelovanju. Največ tujih naložb v naši državi je namreč prav iz severne sosede. V oddaji še:tttttt - 42 novih okužb s koronavirusom, v karenteno pet poslancev LMŠ - Za projekt drugi tir Bruselj odobril 80 milijonov kohezijskih sredstev - Beloruska opozicija obglavljena, protesti se nadaljujejo - Kam gresta Evropa in svet, se sprašujejo na danes začeti Vilenici

Tamara Valenčič, po izobrazbi komunikologinja, je strokovnjakinja na področju razvoja in managementa talentov, organizacijskega designa in HRMja ter komuniciranja. Ima bogate izkušnje s povezovanjem dveh strok – HRM in komunikacij, ki jih povezuje v oblikovanje in postavljanje organizacijskih kultur, ki temeljijo na vključevanju, povezovanju in učinkovitosti sodelavcev. Na svoji profesionalni poti se je preizkusila v vladnem okolju, na Gospodarski zbornici Slovenije, v telekomunikacijski industriji ter mednarodni korporaciji. Nazadnje je spoznala tudi start up okolje. Danes je samostojna svetovalka na področju HRMja. Vstopa večinoma v mala in srednja tehnološka podjetja, ki so v ključni fazi intenzivne rasti. Pristop je seveda odvisen od podjetja, so pa njene glavne ekspertize pregled stanja v podjetju, ocena dejanskih potreb, priprava in pomoč pri izvedbi HRM aktivnosti ter vodenje procesa sprememb. Aktivnosti izvaja z občutkom za človeka ter z vključevanjem vseh deležnikov v podjetju. Tamara je aktivna članica, predavateljica in mentorica v Združenju manager in mreži CEED, članica uredniškega odbora revije HR&M, soorganizatorka DisruptHR Slovenia in soustanoviteljica strokovne skupine HRM in the New World, ki združuje že 500 ljudi. Za svoje dosežke je prejela regionalno priznanje ProPR in bila Kadrovski manager leta v Sloveniji. Naj quote: “You will begin to touch heaven, Jonathan, in the moment that you touch perfect speed. And that isn't flying a thousand miles an hour, or a million, or flying at the speed of light. Because any number is a limit, and perfection doesn't have limits. Perfect speed, my son, is being there.” ― Richard Bach, Jonathan Livingston Seagull Naj knjiga: Losing my Virginity, Richard Branson Naj serija: če Netflix, potem Suits :) Hobiji: teenager's mom, travel, cooking, baking, cycling, hiking Najljubša hrana: T-bone steak (by teenage chef) Najljubši podjetnik: Richard Branson Naj app: Medium Trije nauki za poslušalce: · Bodi avtentičen.Vedno! · Poslušaj s srcem! · Bodi role model! *Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, University of Ljubljana, School of Economics and Business, Slovenia.

V tokratni epizodi z Aljošo Bagolo govoriva o njegovi osebni izkušnji izgorelosti in o naraščajočem trendu duševnih motenj v sodobni kapitalistični družbi. Dotakneva se tematik kot so: stigma v družbi, ki spremlja stanja, kot so izgorevanje, depresija in anksioznost, koncept vsiljenih vrednot delavske družbe, kapitalistična ureditev in njen vpliv na duševna stanja, iskanje pripadnosti in potrjevanje občutka lastne vrednosti v svetu družbenih omrežij, patologija nenehnega hlastanja po uspehu, pomembnost globjih odnosov in ustvarjalnosti v eri avtomatizacije ter šolski sistem in vzgoja otrok. ===================================== Aljoša Bagola, kreativni direktor na agenciji Pristop, že skoraj dvajset let snuje največje tržnokomunikacijske projekte v Sloveniji in v širši regiji. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja na domačih in mednarodnih oglaševalskih festivalih ter bil razglašen za slovenskega kreativnega direktorja desetletja. Je priznan predavatelj, kolumnist in avtor knjižne uspešnice Kako izgoreti. Instagram: https://www.instagram.com/aljosabagola/ Knjiga "Kako izgoreti": https://bit.ly/2RuVPwM 

Prav posebna oddaja podkasta BIMpogovori, ki je bila posneta v živo in ne preko Skype-a. Gost v oddaji je Luka Gradišar - mladi raziskovalec na UL FGG. Pogovor teče o naprednih metodah načtovanja z uporabo generativnega pristopa.

Češki kustos Vit Havranek je nedoločljivost, povezano s teorijo kvantne fizike, uporabil kot izhodišče za razmislek o treh vidikih sodobne umetnosti: konceptualni umetnosti, materialnosti in političnemu vidiku. V vseh je nato iskal določeno napetost, dvojnost. Pristop je precej kompleksen in verjetno ni malo obiskovalcev, ki jih razstavno besedilo letošnjega trienala sodobne umetnosti U3 zbega. Vprašamo se lahko tudi – zakaj tak pristop? Je res utemeljen, dosledno in smiselno izpeljan in kako se odraža na sami razstavi? Zakaj prav kvantna fizika je bilo torej eno izmed vprašanj, o katerih je v pogovoru z Izo Pevec razmišljal kurator Vit Havranek. Foto: Barbora Kleinhamplová, Razporeditve, 2019, stenska instalacija, vir: Moderna galerija

Izvršni kreativni direktor oglaševalske agencije Pristop in dobitnik več kot stotih nagrad za kreativnost o tem, kako je zaradi svojih uspehov izgorel in tem, kako si preventivno lahko pomagamo vsi.

Tomaž Rakar Vodja projektov novih izdelkov, Danfoss Trata Tomaž Rakar je vodja projektov za nove izdelke v podjetju Danfoss Trata. Po izobrazbi je magister strojništva, a v resnici mešanica naravoslovca in družboslovca. Izkušnje je nabiral v treh precej raznolikih državah, in sicer Kitajska, Anglija in Danska. Na tej poti je spoznal različne agilne pristope, zato že od začetka aktivno sodeluje v globalni transformaciji podjetja Danfoss. Poleg vodje projektov je tudi scrum master za druge projektne time, coach in del ekipe, ki izvaja implementacijo agilnih pristopov po različnih produkcijskih linijah in nivojih. Z veseljem pomaga ekipam, da dosežejo hitrost, ravnovesje in kar je napomembnejše - medsebojno zaupanje. Alen Stanišić Alena je že od mladih let zanimalo kako svet deluje. Stvari je razstavljal, sestavljal in najbolj pomembno – poskušal izboljšati. Smatra, da je na poti, da postane odličen agilen coach, s 15 letnimi delovnimi izkušnjami, večinoma v mednarodnem okolju. Med tem časom je nosil veliko klobukov: bil je scrum master, linijski vodja, projektni vodja, programer – razvojni inženir, tester. Kot dijak je delal električne in plinske inštalacije, bil skladiščnik v mlekarni in polagal tenis igrišča. Delal je v llinijskih, matričnih in mrežnih organizacijah, v različnih segmentih: proizvodnja, finance in storitve. Izkušnje je nabiral v velikih in majhnih ekipah po Evropi, bližnjem vzhodu in Ameriki. Z agilnimi metodami se je prvič srečal že leta 2004, ko je njegova kolegica Nina delala magisterij na Fakulteti za psihologijo iz samo-organizirajočih ekip. Ravno takrat je postal projektni vodja. Takrat ni verjel v samo-organizirajoče ekipe, saj je menil, da to deluje le na ozkem segmentu proaktivnih ljudi in da so vodje nujne. Trajalo je 10 let, da je iz lastnih izkušenj ugotovil, da vodij ne potrebujemo, vsaj ne v takšnih obliki kot smo je vajeni. Sedaj s ponosom pove, da ustvarja in deluje v v samo-organizirajočih ekipah skozi agilno metodologijo scrum. Danes je fokusiran na ustvarjanje okolij, ki v ljudeh vzbudijo najboljše, saj meni, da težava ni v ljudeh, ampak v slabem sistemu. Če bi moral izbrati par eno vrstičnih stavkov, ki ga najbolje opišejo: rad imam spremembe in rad jih upravljam rad si umažem roke »z mano je težko« mi pravijo vsi, ker sem zahteven do sebe in z ljudmi okoli mene Pravi, da so njegove specialitete: agilnost, scrum, coaching, komunikacija,in biti oče ninja.

Milan Maglov - Skoncetriši se na JEDNU oblast i postani NAJBOLJI! YouTube kanal: Stepenicama Uspeha Od sada nas možete slušati i na PODCASTU: Intervju je snimljen u prostorijama hotela City Savoy (Cetinjska 3, Stari Grad, 11000 Beograd, Srbija) http://www.hotelcitysavoy.com ____________ Autori: Sagovornik: Marko Pajić Video produkcija: Aleksandar Sretković ____________ Milan Maglov Biografija: "Šta reći o sebi? Više od četrdeset hiljada ljudi svakako zna dosta toga o meni jer prate moj privatni profil na Facebooku i Instagramu. Na mojim profilima se često mogu videti privatne stvari koje otkrivaju jednu stranu mog života, ipak mnogi ljudi ne znaju šta sam to do sada radio profesionalno. Čini mi se čak da bi i moji roditelji ili babe i dede radije voleli da mogu da kažu da sam doktor, mehaničar, frizer ili čistač ulica. Ovako im uvek nekako lebdi u vazduhu to čime se bavim pa ukratko kažu: marketingom. I zaista to jeste tačno. Marketing je oblast za koju sam se i obrazovao, a potom vrlo brzo uplovio u rad u marketinškim agencijama. Tokom fakulteta sam imao priliku da pohađam praksu u tadašnjoj agenciji LOWE Idols & friends, a potom sam takođe tokom studija radio u agenciji Pristop. Ozbiljnije iskustvo sam stekao nakon diplomiranja radom u agencijama Smart media, Trumpet i DNA Communications. Tokom sedam godina rada u agencijama prošao sam kroz sve faze vođenja najrazličitijih projekata. Sarađivao sam sa najvećim kompanijama u Srbiji radeći na velikim i značajnim kampanjama. Klijenti sa kojima sam imao priliku da sarađujem su Japan Tobaco International, Telenor, Maxi, Tempo, Adidas, Samsung, GSK, Vojvođanska banka, Aleva i mnogi drugi. 2011. godine više pažnje sam počeo da poklanjam digitalu, tačnije community managementu, kada sam pokrenuo Facebook stranicu Dnevna doza kreativnosti. To je bio moj poligon za eksperimentisanje i platforma za učenje koja se pokazala kao odlična odskočna daska za rad sa mnogobrojnim klijentima u tom polju. Zapravo znanje koje sam stekao u full service agencijama, novinarski posao kojim sam se takođe bavio i znanje koje sam stekao vodeći DDK pokazalo se kao odličan spoj za osmišljavanje strategija najrazličitijih manjih ili većih kompanija i brendova na društvenim mrežama. Ipak, ja i danas ne bežim od svakodnevnog vođenja profila, komunikacije sa fanovima i predstavljanja novosti na moj način. Trenutno sam jedan od vodećih freelancer-a u ovoj oblasti u regionu, sa preko milion i tristo hiljada fanova na stranicama koje vodim. I danas mi je izazov da sarađujem sa velikim i manjim klijentima, da unapredim nečiji biznis i da pronalazim nove načine kako da za moje klijente privučem pažnju ljudi i ostvarimo zajedničke ciljeve. Društvene mreže i uopšte marketing na internetu se konstantno menja i kako bih ostao "u igri" neophodno je konstantno biti posvećen i svakog dana raditi kako bi stigli i rezultati. Sem vođenja stranica na Facebooku i Instagramu, više od tri godine se bavim edukacijom ljudi koji žele da nauče o tome kako svoj proizvod, uslugu ili sebe lično da predstave na društvenim mrežama. Mislim da me u edukaciji izdvaja u odnosu na ostale činjenica da sam svakodnevno "u materiji", da mogu svakodnevno da isprobam nove stvari, nove tehnike i to prenesem na ljude koji dolaze na moje kurseve." Kontakt: milan@maglov.rs https://www.facebook.com/milanmaglov https://www.instagram.com/milanmaglov/ https://www.linkedin.com/in/milan-mag... ______________________________________ Pratite nas na društvenim mrežama i obavezno SUBSCRIBE! FB: https://www.facebook.com/stepenicamauspeha TW: https://twitter.com/SUspeha IG: https://www.instagram.com/stepenicamauspeha

Aljoša Bagola je kreativni direktor v agenciji Pristop in eden najbolj uspešnih slovenskih oglaševalcev. Zbral je že več kot 100 nagrad in priznanj na domačih in mednarodnih oglaševalskih festivalih. Sodeloval je z blagovnimi znamkami kot so Volkswagen, Fructal, Cockta, Simobil, Siol, Gorenje itn. V podcastu sva govorila o: konfliktu kot orodju za pridobivanje pozornosti, o kreativnem procesu oziroma oblikovanju idej in kako za ravnotežje med poklicnim in družinskim življenjem skrbi Aljoša?   Časovnica pogovora: 1:40 Prvi marketinški projekti Aljoše Bagole 6:20 Oglaševanje je Hollywood v Twitter formatu 14:15 Konflikt kot orodje za pridobivanje pozornosti 23:45 Kako prepričati velika podjetja, da se odločijo za drzne projekte 28:05 Kako predstaviti konflikt v statičnih formatih 34:50 Kaj bi Aljoša storil, če bi se pridružil startupu in imel na voljo €10.000 51:10 Kako Aljoša oblikuje in izboljšuje svoje ideje 57:50 Vprašanja, ki nam pomagajo ugotoviti ali je naša ideja smiselna? 1:02:00 Kako ugotoviti svoje vrednote in kako to vpliva na naše delo? 1:14:50 Kako za ravnotežje med poklicnim in družinskim življenjem skrbi Aljoša?

Sara je interaktivna kreativna direktorica v agenciji Pristop. Med študijem tržnega komuniciranja je ljubezen do besed priložnostno preizkušala kot novinarka in striparka, po študiju pa redno kot tekstopiska v agencijah Imago in Luna TBWA ter nekaj let kasneje kot kreativna direktorica v Formitas BBDO. Leta 2017 se je pridružila Pristopovi ekipi, kjer poleg digitalnih konceptov snuje integrirane komunikacijske kampanje za domače in regijske naročnike, med največjimi denimo Telekom Slovenije in Nova KBM. V desetih letih agencijskega dela je nabrala 27 let izkušenj in soustvarila številne nagrajene projekte. A več kot ideje, ki polnijo stene s priznanji, ji pomenijo ideje, ki v razmišljanju drugih pustijo pečat.

Fotografija je pogosto vrednotena kot drugorazredna zvrst, kot nekaj kar zna praktično vsak. Kako definiramo fotografijo? Kako se naučimo opazovati? Je fotografija umetnost ali zadovoljuje potrebe reklam, podjetij? Kdo vzpostavlja trende? Dobra fotografija je še kako potrebna vizualna investicija pri gradnji ugleda in prepoznavnosti podjetja. O različnih fotografskih temah sem se pogovarjala z Urbanom in Primožem. Urban Štebljaj ima skoraj 20 let izkušenj na področju fotografije. Deloval je kot fotograf večih uredništev, bil je urednik fotografije, sedaj deluje kot samostojni fotograf specializiran za področje korporativne in športne fotografije. Dela z velikimi tujimi in domačimi podjetji. Ko ne drži v roki fotoaparata, vzgaja dva sinova in pomaga ženi pri obešanju perila. Ko tudi tega ne dela, bere knjige ali gorsko kolesari. Primož Lukežič se je s fotografijo začel profesionalno ukvarjati okoli leta 2008. Pristop, ki ga ima do fotografije ga je pripeljal do sodelovanja z refenčnimi klienti tako iz sveta umetnosti kot komercialnih naročnikov. O modni fotografiji predava na Visoki šole za storitve, prav tako pa vodi vaje v sklopu predmeta Kompozicija za študente prvih letnikov. Pri fotografiji mu je najbližja zvrst inscenirane cinematske fotografije, kjer neprestano išče napetost med subjektom in objekti v prostoru ter s tem ustvarja željeno naracijo. Njegove fotografije so bile objavljene v različnih slovenskih in tujih medijih, za sabo pa ima tudi že nekaj samostojnih ter skupinskih razstav.