Podcasts about v zdru

Manfred Weber znova izvoljen za predsednika Evropske ljudske stranke, ta je v resoluciji kritična do stanja v sodstvu in medijih v Sloveniji.P. Branko Cestnik: Naša levica je retorična. Ima polna usta socialne pravičnosti, a živi nadstandard.V Združenju občin opozarjajo, da povprečnina ne zadostuje za pokritje vseh povečanih stroškov.Pred 133 kardinali so volitve novega papeža. Kar 108 jih je imenoval papež Frančišek.Minilo je 100 dni drugega mandata ameriškega predsednika Trumpa. Kaj so prinesli?Vreme: Praznični dnevi bodo jasni in topli.

V Sloveniji se je letos v enem vzorcu, ki ga je v storitvi anonimnega testiranja analiziral Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, pojavil izjemno nevaren sintetični opioid fentanil. Gre za 50-krat močnejšo snov od heroina, zato je nevarnost predoziranja in smrti zelo velika. V Združenih državah Amerike je fentanil povzročil hudo zdravstveno krizo, v Evropski uniji pa za zdaj večje razširjenosti še niso zaznali. Kako smo nanjo pripravljeni, kakšne so še druge nove psihoaktivne snovi in ali so načini uporabe danes drugačni kot pred leti? Kdo in zakaj danes uporablja tako nove kot stare psihoaktivne snovi? O tem smo govorili v oddaji Intelekta, ki vam jo v poslušanje ponujamo tudi v Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Jandl, NIJZ Marko Verdenik, Zavod Drogart Andreja Pirtovšek Šavs, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana

Ameriški predsednik Donald Trump nadaljuje carinsko vojno s svetom. V Združenih državah že veljajo 10-odstotne carine na uvoz iz Kitajske, čez slaba dva tedna naj bi začele veljati 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija. Potem ko sta bili v zadnjih tednih v središču ameriški sosedi Kanada in Mehika, pa se Trump znova obrača tudi na drugo stran Atlantika. Na včerajšnji prvi seji vlade je napovedal 25-odstotne carine na izdelke iz Unije, med drugim na avtomobile. Drugi poudarki oddaje: - Izrael in Hamas zadnjič v prvi fazi premirja izmenjala ujetnike. - Svet ZPIZ-a danes o novem generalnem direktorju. - Slovenski les v svetu ostaja cenjena surovina.

Na svetovnem prvenstvu v biatlonu v Lenzerheideju je danes prost dan. Prvenstvo v Švici se je začelo s preizkušnjami na krajše razdalje, ta teden pa bodo tekaške razdalje daljše. Tekmovalni spored ponuja posamični tekmi na 15 oziroma 20 kilometrov, tekmi s skupinskim startom ter preizkušnje štafet. V Združenih arabskih Emiratih pa se je začela sezona prvega kolesarja sveta Tadeja Pogačarja, ki je pozimi veliko treniral na cestah enodnevnih klasik.

Iz Gaze prihajajo posnetki več tisoč razseljenih Palestincev, ki se po več kot 15-ih mesecih vojne skušajo po začetku premirja z Izraelom vrniti na svoja domača območja, predvsem na severu enklave. Začetek prekinitve gonja je zaživela po večurni preložitvi, razlog za zamik pa naj bi bile tehnične težave Hamasa, ki v dogovorjenem času ni zagotovil seznama ljudi, ki jih bo izpustil. Druge teme: - V Združenih državah ure pred inavguracijo Trumpa zaznamuje nejasnja usoda delovanja omrežja TikTok v ZDA. - Vlada v sporu z Agencijo za energijo po pritiskih iz Bruslja naredila korak nazaj. - V nemškem Chemnitzu ob nazivu evropska prestolnica kulture v ospredju sodelovanje, strpnost in odprta družba.

Po smrti nekdanjega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja se vrstijo izrazi sožalja, hkrati pa tudi ocene njegove kompleksne zapuščine. Kot je dejal Carterjev biograf Jonathan Alter, je treba razlikovati med njegovo politično in humanitarno zapuščino. V Združenih državah je Carter politično propadel, po drugi strani pa ima vidne zunanjepolitične dosežke, na primer mirovni sporazum med Izraelom in Egiptom. Kot dodaja Alter, si je Carter močno prizadeval za trajni mir, kar mu razumljivo ni vedno uspelo. Druge teme: - Letošnja inflacija je 1,9-odstotna. - Civilna iniciativa Snežnik s podpisi proti postavitvi vetrnic v občini Ilirska Bistrica. - Skupno več kot 17 let zapora za starše otroka, ki je na beograjski šoli v strelskem napadu ubil 9 ljudi.

Donaldu Trumpu do vrnitve v Belo hišo po štirih letih glede na projekcije manjka le še 24 elektorskih glasov od potrebnih 270-ih. Med drugim je zmagal v dveh ključnih ameriških zveznih državah od skupno sedmih. Znano je še, da so republikanci prevzeli večino v senatu. Drugi poudarki oddaje: Izraelski premier Benjamin Netanjahu odstavil obrambnega ministra Joava Galanta. Kot je dejal Netanjahu, je izgubljal zaupanje v Galanta. Očital mu je, da so njegove izjave nasprotovale tako odločitvam vlade kot vojnega kabineta. Protestniki, ki so se zbrali v več mestih, so Netanjahuju očitali, da bo njegova odločitev dodatno zavrla prizadevanja za vrnitev talcev. - Več tisoč protestnikov se je sinoči zbralo tudi v Novem Sadu, kjer so zaradi 14-ih smrtnih žrtev v zrušenju nadstreška železniške postaje zahtevali odstop mestnega in državnega političnega vrha. Izbruhnili so nemiri, policija je uporabila tudi solzivec. - V državnem zboru se začenja obravnava prvega obsežnejšega predloga zakona ministrstva za zdravje, in sicer o kakovosti v zdravstvu. Med drugim je predvidena javna objava podatkov o uspešnosti zdravljenja na ravni zdravstvenega tima, oddelka in bolnišnice.

Kot trenutno kaže, ima demokracija največjo težavo z demokrati. Pa ne le tistimi, ki se te dni merijo z republikanci, temveč tudi z demokrati iz sosedje ulice. Saj so težave tudi z ostalimi svetovnonazorskimi in političnimi imenovanji, ampak demokrati so v nenehni nevarnosti, da ekspresno postanejo to, kar niso. Če si republikanec, težko postaneš bolj ali manj republikanec, ali pa recimo prenehaš biti liberalec – kot demokratu pa ti nedemokratičnost ves čas visi za vratom. Ob tem pa v političnem prostoru vlada inflacija demokratov, na kar je zadnjič pravilno in upravičeno opozoril Janez Janša.Zadeva je namreč ta, da se bo nova stranka Anžeta Logarja imenovala "Demokrati". Janša, ki ima čarovniškega vajenca že tako ali tako po malem v želodcu, se je razjezil, da je ime Demokrati preveč podobno imenu njegove in do včeraj še Logarjeve stranke SDS, kar stoji za "Slovenska demokratska stranka". V kateri so, logično, zbrani slovenski demokrati. A obrv so dvignili tudi še preostali slovenski demokrati, ki se predstavljajo kot krščanski ali pa socialni, ni pa bilo vseeno niti prvoborcem iz devetdesetih, ki so se njega dni tudi poimenovali demokrati. Na volitvah tako lahko nastane precejšnja šlamastika. Kako velika, lahko pravkar opazujemo v Združenih državah, kjer imajo sicer samo ene demokrate in ene republikance, pa so volivci prav tako zmedeni, tako da se raje odločajo med moškim in žensko. A naša današnja analiza bo ime prihodnje Logarjeve stranke odpeljala na področje nezavednega, na področje sublimiranih sporočil, ki jih zavestni um preskoči, še kako pa jih zazna človekova podzavest. Torej imamo, oziroma bomo imeli Logarjevo stranko Demokrati. Logar je, zato, da jo je ustanovil, zapustil Slovensko demokratsko stranko. Ampak tudi Logarjevi demokrati bodo stranka. Ker bodo registrirani v seznamu političnih strank. In ker bodo registrirani v Sloveniji, bodo še vedno tudi slovenska stranka. Če nečesa ne zapišeš neposredno, ne pomeni, da to ne obstaja. Se pravi, da bodo Logarjevi demokrati še vedno slovenska stranka, in ko jim dodamo še izbrano ime, vidimo, da bo nova stranka sicer poimenovana Demokrati, na področju nezavednega pa jo bomo volivci sprejemali kot "slovensko demokratsko stranko". Logarjevi demokrati bodo tako SDS brez SS. Pomeni, da bodo volivci, ki se bodo odločili za Logarja, sicer volili Demokrate po nazivu, a s pomočjo sublimiranih sporočil bodo pravzaprav volili SDS. Ampak to je le začetek neverjetne analize. Mnogo političnih analitikov se namreč nagiba k možnosti, da so Logarjevi demokrati samo satelit oziroma trojanski konj, ki sta ga oba zvitorepa politika načrtovala družno z roko v roki ter se bosta takoj po volitvah združila in zavladala slovenskemu političnemu prostoru. Z združitvijo ne bi smelo biti problema; tudi če bi obe stranki združili po najenostavnejšem upravnem postopku bi dobili novo ime: "Slovenska demokratska stranka demokratov", ali s kratico SDSD. Pripadnike stranke pa bi enostavno klicali slovenski dvojni demokrati. Ki pa jih seveda ne bi smeli zamenjevati s Socialnimi demokrati, ki sedijo na dveh stolih. Tudi njim pogovorno pravimo SDSD. Večjo težavo imamo v naši skromni redakciji z manevrom, ki zahteva lesenega konja. Kot nam sporoča božanski Homer v Odiseji, so se vojaki spravili v maketo konja, ga kot darilo pustili pred vrati Iliosa in tako naprej in tako nazaj. Seveda v ustanovitvi Logarjevih Demokratov, trojanskega konja razumemo kot prispodobo, a kljub temu ostaja odprto vprašanje, kdo je konj, če je Troja slovenski politični prostor. Hočemo poudariti, da ni povsem jasno, ali je Logar konj, v katerega zleze Janša, kajti povsem mogoče je tudi, da je Janša vaba, v kateri se skriva Logar. Kakorkoli že; tudi če bomo v Sloveniji dobili v novembru še četrto skupino demokratov, je to gotovo bolje, kot če je ne bi dobili, oziroma če bi se politično organizirali nedemokrati. Kajti demokracija je čudna bilka, skoraj podobna plevelu, da ne zapišemo invazivni vrsti. V Združenih državah se je je zaredilo toliko, da jo izvažajo po vsem svetu, pa ne glede na to, ali sedi v ovalni pisarni demokrat ali republikanec. Ali ženska ali moški.

V Združenih državah Amerike poteka volilni dan. Volivke in volivci se na predsedniških volitvah odločajo med demokratsko kandidatko Kamalo Harris in republikancem Donaldom Trumpom, prav tako pa izbirajo vse člane predstavniškega doma in tretjino senatorjev. Predčasno je glasovalo več kot 81 milijonov ljudi, ankete pa napovedujejo tesen izid. Nekateri volivci so med ključnimi vprašanji navedli razmere v gospodarstvu, migracijsko politiko in pravice žensk. Drugi poudarki: - V SDS napovedali interpelacijo finančnega ministra Boštjančiča. - Občine, prizadete v lanskih poplavah, zaradi stroškov sanacije opozarjajo na likvidnostne težave. - Med zahtevami Sindikata poštnih delavcev pred napovedano stavko tudi povečanje kadrovskega načrta.

Volivci v Združenih državah izbirajo novega predsednika oziroma predsednico. Raziskave javnega mnenja kažejo na izjemno tesen izid volitev. Volilni dan v Združenih državah poteka tudi v luči strogih varnostnih ukrepov, v več zveznih državah so v pripravljenosti pripadniki nacionalne garde. Drugi poudarki oddaje: - Finančni minister Boštjančič zavrača očitke interpelacije, ki jo je vložila SDS - Država bo sofinancirala razvoj zdravil za redke otroške bolezni - Zaradi podnebnih sprememb bi Koper in Izola lahko spet postala otoka

V Srbiji je danes dan žalovanja za žrtvami včerajšnje nesreče na železniški postaji v Novem Sadu, kjer se je zrušil del betonskega nadstreška in pod sabo pokopal 14 ljudi, trije so huje poškodovani. V Novem Sadu so razglasili tridnevno žalovanje. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v sinočnjem nagovoru sporočil, da je med žrtvami osem državljanov Srbije, ena žrtev je iz Severne Makedonije, identiteta petih žrtev pa še ni znana. V oddaji tudi o tem: - V Združenih narodih opozarjajo, da so razmere na severu Gaze po skoraj mesecu dni obleganja apokaliptične - Občina Ajdovščina z bogato rimsko dediščino postala točka na zemljevidu Feničanske kulturne poti Sveta Evrope - Hokejisti Olimpije premagali Vorarlberg, v alpski ligi uspešni tudi Jeseničani in Celjani

Izid predsedniških volitev v Združenih državah ne bo pomembno vplival le na ameriško notranjo politiko, ampak tudi na položaj na svetovni geopolitični šahovniciV Združenih državah so predsedniške volitve pred vrati, njihov izid pa slej ko prej ne bo pomembno vplival le na ameriško notranjo politiko, ampak tudi na položaj na svetovni geopolitični šahovnici. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kako bi zmaga Donalda Trumpa oziroma Kamale Harris utegnila vplivati na zapletanje in razpletanje ključnih, strateško najpomembnejših kriznih žarišč našega časa – od vojne v Ukrajini prek konflikta na Bližnjem vzhodu do rastočih napetosti okoli Tajvana. V tem kontekstu nas je prvenstveno zanimalo, kaj voditelji Rusije, Kitajske, Izraela, Irana pa še kakšne države pravzaprav pričakujejo od obeh kandidatov? Koga si, drugače rečeno, po volitvah bolj želijo videti v Beli hiši in, jasno, zakaj? – Odgovore so nam pomagali iskati naš nekdanji dopisnik iz Moskve, Miha Lampreht, pa politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, ter sinologinja, predavateljica na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Maja Veselič.   foto: uradna vladna portreta Kamale Harris in Donalda Trumpa (Wikipedija, javna last)

Graditev mariborske onkologije se še naprej zapleta, zaradi zamud naj bi se še podražila. Zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel je od Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu zahtevala, da ji še danes predloži dokumentacijo o širitvi omenjenega oddelka in odkupa stanovanj na Masarykovi. Druge teme: - V Združenih državah Izrael pozvali k nujnim ukrepom za izboljšanje človekoljubnih razmer v Gazi. - Srbski zunanji minister Đurić: Srbija bi lahko bila pripravljena na članstvo v Uniji do leta 2027. - V okviru sejma mobilnosti v Mariboru predstavili priložnosti za mednarodne izmenjave.

Robert Golob je nagovoril generalno skupščino Združenih narodov. Govor je končal s pozivom Izraelu naj konča vojno. V nagovoru je poudaril še potrebo po reformi Varnostnega sveta, saj da se neustrezno odziva na krize po svetu. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je skupščino nagovoril za Golobom, pa je Izrael predstavil kot žrtev, ki jo skušajo potegniti v širšo vojno na Bližnjem vzhodu.

Po svetu, vsaj kar zadeva slabe novice, ni poletnega premora. Napadi na Gazo se nadaljujejo, na Bližnjem vzhodu je še vedno zelo napeto. Vsaj nemiri v Bangladešu, ki so zahtevali veliko življenj, so se polegli, ko je premierka pobegnila iz države. V Združenih državah Amerike pa izbira podpredsedniškega kandidata Demokratske stranke v predvolilni boj vnaša novo dinamiko. Na olimpijskih igrah pa pričakovano: eni so veseli, drugi razočarani.

V tokratnem kritičnem prerezu tedna pogledujemo v Združeno kraljestvo, ki si je na parlamentarnih volitvah izbiralo novo politično vodstvo. Kako se tega v dveh krogih lotevajo francoski volivci, bomo pokomentirali z bruseljsko dopisnico. V Združenih državah Amerike pa se po medlem nastopu na predvolilnem soočenju vrstijo pozivi Joeju Bidnu, naj odstopi od demokratske kandidature za predsednika. Med domačimi temami več o tem, kako uresničiti voljo volivcev, izraženo na nedavnih referendumih, za začetek glede preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj v novem poročilu Sloveniji priporoča izvedbo strukturnih reform, povezanih s staranjem prebivalstva, in odločnejše ukrepe za zeleni prehod. Pretresli bomo tudi razmere v javnem sektorju.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj v najnovejšem poročilu naši vladi med drugim vnovič svetuje reforme na področju pokojninskega in zdravstvenega sistema ter plač v javnem sektorju. Za letos nam sicer OECD napoveduje gospodarsko rast v višini 2,3 odstotka, za prihodnje leto pa nekaj več - 2,7 odstotno gospodarsko rast. Druge teme: - V Združenem kraljestvu naj bi po 14-ih letih oblast prevzeli laburisti. - Bela hiša zavrača ugibanja o izstopu Bidna iz predsediške tekme. - Košarkarji za ohranitev upanja na olimpijski nastop potrebujejo zmago nad Novo Zelandijo za 10 točk.

V Gazi še vedno ni premirja, čeprav so upali, da bo napočil na začetku muslimanskega posta ramazana v nedeljo zvečer. Izraelski napadi ne prenehajo, v Gazo pa prihaja dosti premalo pomoči. Ukrajino je razburila papeževa izjava, sicer nekako izvzeta iz konteksta, o potrebnosti pogajanj. Tudi Rusija tu ne popušča, še posebno pred predsedniškimi volitvami. Na parlamentarnih volitvah na Portugalskem so velik vzpon dosegli desničarski populisti. V Združenih državah Amerike pa je zdaj jasno, da se bosta na predsedniških volitvah pomerila sedanji in nekdanji predsednik. Joe Biden je namreč zbral dovolj glasov na volitvah v Demokratski stranki, Donald Trup pa v Republikanski.

V Združenih državah Amerike se predvolilna tekma začenja zares. Vse kaže na ponovitev spopada med Bidnom in Trumpom, čeprav večina Američanov nobenega izmed njiju ne želi za voditelja države. Letošnje predsedniške volitve bodo največji preizkus ameriške demokracije. Ob vse večji negotovosti, ki jo povzročajo vojna v Ukrajini in Gazi ter množične migracije, grožnja recesije in podnebne spremembe, so tudi volivci vse bolj razcepljeni glede tega, kdo bi lahko ponudil prave odgovore. Več v Studiu ob 17.00 z voditeljico Sandro Krišelj.

Praznujemo dan samostojnosti in enotnosti v spomin na razglasitev izidov plebiscita pred 33-imi leti, na katerem so se Slovenci odločili za neodvisno državo. Ob prazniku se tradicionalno za javnost odprejo vrata predsedniške palače. Letos je obiskovalce sprejela in nagovorila predsednica Nataša Pirc Musar, ki je zaprisegla pred letom dni. Ob tem je dejala tudi, da bo če bomo solidarni in enotni, bo zagotovo lahko še bolje, kot sicer že je. Druge teme: - V Združenih narodih zgroženi: Bolnišnice v Gazi so prizorišča pokolov - Nov evropski zakon o medijih prvič ureja področje novinarske avtonomije - Na god svetega Štefana po državi tradicionalni blagoslovi konj

Generalno skupščino Združenih narodov je na sedežu organizacije v New Yorku nocoj nagovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. V govoru je izpostavila podnebne spremembe, reformo Varnostnega sveta, pasti digitalne dobe in enakost spolov, ob tem pa je opozorila, da najbolj žgočih izzivov današnjega časa ne morejo rešiti posamezne države, ne glede na njihovo velikost ali moč. V oddaji tudi: - V azebajdžanski vojaški operaciji v Gorskem Karabahu smrtne žrtve tudi med civilisti - V ljubljanskem UKC po smrti otrok s srčnimi napakami napovedali zunanji strokovni nadzor - Pri umeščanju novih gradenj po poplavah pristojni napovedujejo prenovo poplavne uredbe

Pogledali smo na mednarodni politični parket. V Združenih državah Amerike bodo prihodnje leto volili predsednika države, v tej luči smo spregovorili o aktualnih političnih razmerah ter v ospredje postavili ameriško-kitajske odnose in strateški položaj Afrike. Gostili smo predavatelja na Katoliškem inštitutu, politologa in pravnika na področju mednarodnih odnosov dr. Andreja Finka, docenta na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primoža Šterbenca, političnega analitika in dobrega poznavalca ZDA dr. Bogomila Ferfilo in predstavnico Slovenske karitas Jano Lampe.

Naši nogometaši so po septembrskih kvalifikacijskih tekmah za evropsko prvenstvo s sinočnjo zmago v San Marinu prevzeli vodstvo v skupini. Pozornost slovenskih navijačev pa bo popoldne usmerjena v Varno v Bolgariji, kjer odbojkarje na evropskem prvenstvu čaka četrtfinalna tekma z Ukrajinci. Slovenci so petič zapored med najboljšo osmerico evropskih ekip in se lahko četrtič uvrstijo tudi v sklepne boje za kolajne. Drugi poudarki oddaje: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar si kot ena od treh gostiteljev današnjega srečanja Brdo-Brioni želi več pozornosti nameniti temam, ki držav Zahodnega Balkana ne delijo, ampak jih povezujejo. - Po smrtonosnem potresu v Maroku slovenske turistične agencije še razmišljajo, ali bodo izvedle napovedana jesenska potovanja v to državo. - V Združenih državah Amerike se bodo danes spomnili terorističnega napada 11-tega septembra 2001.

Neurja z močnimi nalivi in točo so po državi pustošila četrti zaporedni dan. Sinoči je bilo znova najhuje na Celjskem, kjer še vedno odpravljajo posledice sredine ujme. Klestila je toča v velikosti jajca, veter je odkrival strehe in podiral drevesa, številne hiše je poplavilo. Vremensko burno dogajanje je po napovedih vremenoslovcev pričakovati tudi danes, zato so za vso državo izdali oranžno opozorilo. Ekstremni vremenski pojavi sicer postajajo stalnica po vsem svetu: - V Združenih državah rekordno visoke temperature, tornadi in dvomi o podnebnih spremembah. - Evropski zunanji ministri za trajnejše financiranje vojaške pomoči Ukrajini. - Državni zbor bo po vetu državnega sveta znova potrjeval zakon o dolgotrajni oskrbi.

V Novi Gorici upajo, da bodo lahko 250-kilogramsko letalsko bombo dezaktivirali na nedeljo, a časovnica je odvisna tudi od italijanske strani. V času odstranjevanja bodo evakuirali prebivalce iz 400-metrskega pasu okrog najdbe. Neposredne nevarnosti zdaj ni. Druge teme: - Napoved predloga veta na včeraj potrjeni zakon o dolgotrajni oskrbi. - V Združenih narodih opozarjajo: odstop Rusije od sporazuma o izvozu žita bo prizadel najranljivejše. - Sanacija izruvanih dreves v mariborskem mestnem parku po neurjih predvidoma končana do petka.

Prvo vprašanje: Ali ima otrok lahko tri starše – gene treh staršev? In drugo vprašanje: Ali zarodek lahko nastane brez ženske in moške spolne celice – torej brez jajčeca in brez spermija?Sledimo dvema novicama. V Združenem kraljestvu se je (najverjetneje že aprila letos) rodil prvi otrok z dednim materialom treh staršev. Prav tako v Združenem kraljestvu so raziskovalci ustvarili umetne človeške zarodke iz matičnih celic; ti zarodki so nastali brez združitve semenčic z jajčeci. Kako je to mogoče, bomo v Intelekti pojasnili s pomočjo mlade raziskovalke asist. Ane Marije Peterlin (MF Ljubljana), genetičarke doc. dr. Luce Lovrečič (UKC Ljubljana) in s pomočjo specialista transfuzijske medicine prof. dr. Primoža Rožmana (ZTM). Odgovorili bodo na številna vprašanja. Zakaj so tovrstni postopki in študije potrebni? Kaj se iz njih lahko naučimo? Kaj pa pomisleki in svarila? Ali so upravičena opozorila, da znanost s tem prehiteva pravne in etične norme? K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: DrKontogianniIVF/ PublicDomain 

Socialni dialog se po letu dni, odkar je bil na novo vzpostavljen, krha. Delodajalci in sindikati predstavnikom nekaterih ministrstev - v prvi vrsti ministrstvu za zdravje - očitajo hitenje, pomanjkljiva gradiva in neupoštevanje njihovih predlogov. Dokler se predsednik vlade Robert Golob ne bo udeležil seje ekonomsko-socialnega sveta, ni pričakovati vsebinske razprave, so odločni predstavniki delodajalcev. Tudi sindikati pričakujejo udeležbo predsednika vlade. Drugi poudarki oddaje: - V Združenih državah Amerike na današnji dan zaznamujejo konec suženjstva. - V včerajšnjem požaru v zbirnem centru nenevarnih odpadkov v Lenartu poškodovana gasilec in varnostnik. - Zmagovalci nogometne Lige narodov Španci; slovensko reprezentanco drevi v okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo čaka tekma z Dansko.

S 153-imi glasovi držav članic svetovne organizacije je Slovenija osvojila stolček ene od novih nestalnih članic Varnostnega sveta v prihodnjih dveh letih. Odločitev že odmeva v domači politiki. Druge teme: - Po napadu na jugu Ukrajine popušča jez, vrstijo se evakuacije - Pristojni za strokovni nadzor v ljubljanski psihiatrični bolnišnici - Izzivi krvodajalstva: doma zastonj, v Avstriji za plačilo

Vse napovedane reforme potekajo kot načrtovano, ampak jih vlada ne bo več napovedovala. Javnost bo zgolj obveščala o opravljenih korakih, med njimi je na primer predstavitev ukinitve dopolnilnega zavarovanja kot prvi korak zdravstvene reforme. To je v pogovoru v današnjem Studiu ob 17-ih zagotovil predsednik vlade Robert Golob. Kakršnih koli konkretnih podrobnosti reform ni želel predstaviti, smo pa denimo slišali, da bodo nekatere interesne skupine v pogajanjih o plačah o javnem sektorju morale svoje apetite spraviti v realne okvire, da zmoremo tudi danes predstavljen sveženj za upokojence in da je minister za zdravje preveč obremenjen z reformo, da bi se ukvarjal s pogajanji o plačah o zdravstvu. Drugi poudarki oddaje: - Država krepi financiranje lesne industrije, ki jo pestijo visoke cene in pomanjkanje kadra. - Medicina dela ob začetku sprejemanja vlog pričakuje potrditev približno tisoč poklicnih bolezni na leto. - V Združenih državah Amerike novo obsežno razkritje spolnih zlorab v Cerkvi.

V Združenih državah so v ospredju zanimanja javnosti skorajda večne teme: dostopnost orožja, pravica do splava in vohunjenje. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo, kako bodo zaupni dokumenti, ki zadevajo vojno v Ukrajini in so ušli v javnost, vplivali na zaupanje med ameriškimi zaveznicami in na potek spopadov v Ukrajini. Sprašujemo se tudi, zakaj predsednik Joe Biden toliko pozornosti namenja 25. obletnici irskega velikonočnega mirovnega sporazuma, v katero smer tečejo debate glede dostopnosti orožja in splava, pa tudi o nenavadnem ravnanju Elona Muska pol leta po prevzemu Twitterja.

V Združenih državah še vedno odmeva nov primer policijskega nasilja. Po smrti 29-letnega Tyrea Nicholsa, ki ga je brutalno preteplo pet policistov, so vpletene odpustili in jih obtožili umora. Z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo, na kakšen način so odzivi oblasti in javnosti tokrat drugačni kot ob prejšnjih primerih policijskega nasilja. Ob tem preverjamo tudi, ali je ameriška podpora Ukrajini res neomajna, zakaj se ZDA in Evropska unija zapletata v spopad za gospodarsko konkurenčnost in kako visok je kup laži enega izmed kongresnikov.

Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem? Svetovna zdravstvena organizacija ponovno opozarja na novo različico koronavirusa. Poimenovali so jo XBB.1.5. Gre za podrazličico omikrona, ki se širi izjemno hitro. V Združenih državah Amerike je v samo enem mesecu s štirih odstotkov porasla na kar štirideset odstotkov vseh novih primerov. Strokovnjaki so različico XBB.1.5. že zaznali tudi v nekaterih evropskih državah. Ali je pred Evropo in Slovenijo nov val epidemije? Kakšno nevarnost pa pomeni eksplozija okužb z novim koronavirusom na Kitajskem? V Ultrazvok smo povabili infektologinjo doc. dr. Matejo Logar.  

Slovenski znakovni jezik postaja vse bolj priljubljen. Tečaje znakovnega jezika izvajajo celo v vrtcih, kjer vzgojiteljice ugotavljajo, da se otroci ob pomoči kretenj lažje umirijo, otroci pa so navdušeni pri izbiri kretnje, ki jih označuje. Med znakovnimi jeziki po svetu pa je med najpriljubljenejšimi ameriški znakovni jezik. V Združenih državah naj bi bil celo drugi po priljubljenosti, takoj za španščino. Med posamezniki, ki je v zadnjih letih veliko prispeval k priljubljenosti slovenskega znakovnega jezika, je Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. K pogovoru smo ga povabili ob dnevu slovenskega znakovnega jezika, ko mu je predsednik republike Borut Pahor podelil priznanje jabolko navdiha.

Državni zbor še vedno razpravlja o interpelaciji zoper zunanjo ministrico Tanjo Fajon. Opozicijska SDS ji očita, da je zlorabila diplomatsko-konzularno mrežo, pa tudi nepravilnosti pri odpoklicu veleposlanika v Združenih državah Amerike Toneta Kajzerja. Ministrica očitke zavrača in meni, da gre za preusmerjanje pozornosti od ravnanj veleposlanika Kajzerja. Druge teme: - Vlada predlagala tri nove nadzornike Slovenskega državnega holdinga - V Združenih državah še vedno ni jasno, kdo bi imel večino v senatu - Slovenske rokometašice na evropskem prvenstvu prav zdaj igrajo s Hrvaško

Premier Robert Golob koaliciji prav zdaj predstavlja ključne ukrepe, ki jih za blaženje draginje uvaja Evropska unija. Koalicija pretresa tudi aktualno dogajanje na domačih tleh, pričakovati je povezovalne korake pred prihajajočima interpelacijama dveh ministric in tremi referendumi. Druge teme: - Zaupanje v Radiotelevizijo Slovenija kot celoto upada, poslušanost nacionalnega radia pa raste - V Združenih državah Amerike še ni zmagovalca vmesnih volitev - bolje kaže republikancem, demokrati uspešnejši od pričakovanj - Italijanski arheologi odkrili največje nahajališče bronastih kipov iz etruščanske in rimske dobe doslej

V Združenih državah Amerike, kjer so včeraj volili člane kongresa in guvernerje nekaterih zveznih držav, danes preštevajo glasovnice. Doslej zbrani podatki kažejo, da se republikancem nasmiha prevzem predstavniškega doma, vendar je do njihove končne zmage še daleč. Zelo napeto je tudi v tekmi za senat, kjer ni mogoče napovedati, na katero stran se bo nagnila volilna tehtnica. Drugi poudarki oddaje: - Izbris napotnic skoraj 6 tisoč prenaročenim bolnikom. - Obtoženi za smrt bolnikov v šempetrski bolnišnici zaradi malomarnosti so se izrekli za nedolžne. - Osrednjo Italijo zjutraj močno streslo, potresni sunek čutili tudi v Sloveniji.

V Združenih državah Amerike potekajo splošne vmesne volitve, na katerih volijo kongresnike, tretjino zveznih senatorjev, v nekaterih zveznih državah pa tudi guvernerje in druge voljene uradnike. Demokrati predsednika Josepha Bidna branijo doslej zagotovljene sedeže, a jim kljub svarilom, da vnovični republikanski pohod na oblast pomeni grožnjo demokraciji, slabo kaže. Američane pestijo podražitve in visoka inflacija, gospodarstvo pa drsi v recesijo. O teži tokratnih volitev in posledicah različnih scenarijev voditeljica Sandra Krišelj z gosti. Gostje: dr. Andrej Stopar, dopisnik iz Washingtona; dr. Blaž Vrečko Ilc s Fakultete za družbene vede v Ljubljani; Edvard Žitnik, nekdanji dopisnik iz New Yorka.

Združene države Amerike so pretkane z rasnimi vprašanji. Toda rasne klasifikacije so del pravnega sistema šele 50 let. V Združenih državah je od nekdaj cerkev ločena od države zaradi prepričanja, da verske zadeve povzročajo preveč napetosti, da bi jih prepustili pristranskosti vlade. Enako gledajo na rasna vprašanja. V tokratni oddaji Eppur si muove se je ameriški dopisnik Andrej Stopar posvetil rasi, volitvam, univerzam in elitam.

V Združenem kraljestvu se bodo danes poslovili od priljubljene kraljice Elizabete II., ki je po več kot sedmih desetletjih na prestolu preminila 8. septembra. Današnji državniški pogreb je vrhunec žalnih slovesnosti in rezultat več desetletij podrobnega načrtovanja. Poznavalci in kronisti pravijo, da gre za največji pogreb v zgodovini. Glede na ocene naj bi si pogrebne slovesnosti prek televizijskih prenosov ogledalo več milijard ljudi. In tu smo pri še enem presežku- šlo naj bi za največji televizijski prenos v zgodovini. Več kot 500 predsednikov, predsednikov vlad, kronanih glav in drugih visokih predstavnikov držav je prispelo v London, za vse so organizirali prevoz s posebnimi avtobusi, z eno izjemo, ki jo predstavlja ameriški predsednik Biden.

Oči svetovne javnosti so bile danes uprte v London, kjer so se poslovili od kraljice Elizabete Druge. Osrednji obred je bil v Westminstrski opatiji, kjer se je zbralo več kot dva tisoč 200 visokih gostov. Krsto so nato v veličastnem sprevodu prepeljali do gradu Windsor. Tam so kraljico, po slovesnosti za javnost, v ožjem krogu družine pokopali v Kapeli Jurija Šestega, ob možu, princu Filipu. Druge teme oddaje: - Vlada in sindikati javnega sektorja tik pred dogovorom o zvišanju plač - Prva primerjava cen osnovnih živil: razlika med najcenejšo in najdražjo košarico skoraj 11 evrov - Okoljski minister Brežan po poplavah v Osilnici in Kostelu napovedal pomoč

V Združenem kraljestvu so se z minuto molka, začetek in konec katere je odbil znameniti stolp Big Ben, poklonili pokojni monarhinji. Kraljico Elizabeto Drugo bodo jutri pokopali na gradu Windsor, njena krsta bo do jutra še v Westminstrski palači, proti kateri se je tudi danes vila nepregledna množica ljudi, ki se želijo od nje posloviti. V britanski prestolnici so tudi številni tuji voditelji, ki se bodo udeležili jutrišnjega pogreba. Nocoj jih je v Buckingamski palači sprejel kralj Karel Tretji.

V celjski bolnišnici napačno identificirali umrlega bolnika, vodstvo ponudilo odstop. Možnost le-tega omenil tudi minister Bešič Loredan, ki pravi: Do napak je prišlo v celi verigi zdravstva.Ob zaostrovanju razmer in višanju števila okuženih z novim koronavirusom Fafangel poziva k upoštevanju ukrepov in cepljenju s prilagojenim cepivom.Koalicija zbrana na Brdu pri Kranju, v ospredju draginja in nekateri drugi izzivi.Družinski zakonik skozi prvo parlamentarno sito ob glasnem ogorčenju opozicije in dela civilne družbe.Pahor ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini: Čutimo odgovornost, da pridobitve, ki so bile dosežene na ramenih rodov naših domoljubov, skrbno negujemo in krepimo.Vreme: Predvsem v severni polovici Slovenije možni dolgotrajni krajevni nalivi.Papež ob sklepu konference verskih voditeljev sveta v Kazahstanu: Nasilje moramo obsoditi brez 'če' in 'ampak'.V Združenih narodih v bližnji prihodnosti ne vidijo možnosti za mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino.ŠPORT: Naši košarkarji po porazu proti Poljakom ostali brez polfinala evropskega prvenstva.

V Združenem kraljestvu bodo danes dobili novega kralja. To je 73-letni Karel Tretji, ki se je sinoči v prvem nagovoru javnosti poklonil svoji materi - pokojni kraljici Elizabeti Drugi - in napovedal predano služenje narodu. Druge teme oddaje: - Vlada s torkom v regulacijo cen kurilnega olja z omejitvijo marž trgovcev - V hudi železniški nesreči na Hrvaškem trije mrtvi, enajst poškodovanih - Slovenski odbojkarji upajo na finale svetovnega prvenstva, košarkarji pa na uvrstitev med osem najboljših v Evropi

V Združenem kraljestvu in drugod po svetu se vrstijo izrazi žalovanja za včeraj preminulo britansko kraljico Elizabeto Drugo. Novi kralj, 73-letni Karel Tretji, ki je danes s Škotske prispel v London, se je v prvem televizijskem nagovoru poklonil svoji materi in hkrati obljubil, da bo tudi on predano služil narodu. Druge teme oddaje: - Vlada posegla še v cene kurilnega olja, od torka omejene marže - Članice Unije od Evropske komisije pričakujejo poseg na trgu energetike - Razmere med stavkajočimi novinarji RTV in vodstvom ostajajo zaostrene

V Združenem kraljestvu in drugod po svetu se vrstijo izrazi žalovanja za včeraj umrlo britansko kraljico Elizabeto Drugo. Odpovedani so številni javni dogodki, ljudje polagajo cvetje pred Buckinghamsko palačo. Tja je že prispel novi kralj Karel III., pozdravilo ga je več tisoč ljudi, še nocoj bo po televiziji prvič v novi vlogi nagovoril ljudi. V Radijskem dnevniku tudi: Finančni ministri enotni; inflacijo bo treba nižati - Novinarski sindikati na RTV opozarjajo na stopnjevanje pritiskov na televiziji, vodstvo s tem ni seznanjeno - Do krajših čakalnih dob na mariborski upravni enoti s prerazporeditvami in digitalizacijo

V Združenem kraljestvu se je začelo nacionalno žalovanje za kraljico Elizabeto Drugo, ki bo trajalo do njenega pogreba. Ta bo v Westminstrski opatiji čez približno deset dni. V poklon kraljici so se sešli britanski poslanci, v Westminstrski opatiji se oglašajo zvonovi. Ljudje pred Buckinghamsko palačo in grad Windsor polagajo cvetje. Zvečer bo ljudstvo nagovoril novi kralj, Karel III. Ostali poudarki oddaje: V Bruslju energetski ministri o predlogu uvedbe cenovne kapice za ruski plin Ljubljanski župan Janković zagotavlja: Prestolnica bo zimo dočakala na toplem Strošek intervencije ob največjem požaru pri nas ocenjujejo na 5 milijonov evrov

Prvi odzivi na napovedano vladno določanje vsebine programa zdravstvenega zavarovanja so precej zadržani. V Združenju zdravstvenih zavodov so zaradi tega precej zaskrbljeni, saj se bojijo, da glas izvajalcev ne bo dovolj slišan, sindikati pa vlado pozivajo, naj v načrtovanem interventnem programu, s katerim bo vlada sama določila programe storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne zmanjša nabora in obsega pravic pacientov. Vlada je sicer takšno ukrepanje napovedala zaradi izgub in predolgih čakalnih dob, to naj bi bil tudi razlog za poziv k odstopu generalnega direktorja UKC Jožeta Golobiča, ki pa sam ne bo odstopil, saj za to ne vidi razlogov. Da ni potrebe po novem vodstvu, saj gredo stavri na bolje je danes za naš radio dejal tudi član sveta UKC Samo Fakin. Druge teme oddaje: - Novartis bo po 20-tih letih prodal farmacevtsko družbo Lek - Šolniki opozarjajo na pomanjkanje ustreznega kadra; ministrstvo problem med drugim skuša rešiti s štipendijami - Sejem Agra letos obiskalo približno 100 tisoč ljudi, v ospredju je bila pridelava hrane

Na bencinskih servisih ob avtocestah bo od danes cena dizelskega goriva nižja. Vlada je namreč začasno ukinila prispevka za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije. Ukrep velja od polnoči, od naftnih trgovcev pa v dnevu ali dveh pričakuje znižanje marž na avtocestah, da bi se cena dizla približala tisti zunaj avtocestnega obroča, ki je 1,85 evra za liter. Medtem ko so vladni ukrepi nekoliko pomirili avtoprevoznike, pa nezadovoljni ostajajo kmetje. O tem, s katerimi ukrepi omiliti posledice draginje, se bodo danes pogovarjali na kmetijskem ministrstvu. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajina in Moldavija dobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji, Bosna in Hercegovina kljub številnim pozivom še ne. - V Združenih državah presenetila odločitev vrhovnega sodišča: v zvezni državi New York dovoljenja za nošenje pištol v javnosti niso več potrebna. - Nagrada krésnik za najboljši roman preteklega leta v roke Romanu Rozini za delo Sto let slepote.

Končna odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, ki je danes razveljavilo precedenčni sodni primer izpred pol stoletja, na podlagi katerega so ženske v Združenih državah dobile pravico do splava, bo zveznim državam dala moč, da jim to pravico odvzamejo. Odslej zvezne države samostojno uvajajo prepoved splava. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Zadnji dan vrha voditeljev članic Evropske unije v znamenju gospodarskih tem in draginje. Gostinci za študentsko delo ponujajo visoka plačila, a zanimanje za to je kljub temu majhno. Na predvečer dneva državnosti številne proslave, osrednja bo na ljubljanskem Kongresnem trgu.

Te dni je minilo 30 let, odkar je Slovenija postala članica Organizacije Združenih narodov, s čimer se je zaokrožil proces slovenskega osamosvajanja. Kakšna je zdaj vloga Združenih narodov v mednarodni skupnosti? So upravičene kritike o zastarelosti njenih struktur in nemoči organizacije, namenjene v prvi vrsti varovanju svetovnega miru in varnosti? Ukrajinska vojna je brez dvoma velik poraz svetovne diplomacije. O omejitvah in pomanjkljivostih, pa tudi o potencialih Združenih narodov voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: - dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik države, nekdanji politični svetovalec generalnega sekretarja OZN in nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, - Roman Kirn, diplomat, nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, - dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja, - dr. Mateja Peter, predavateljica mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem. Ob 30-letnici slovenskega članstva v OZN o vlogi in prihodnosti te organizacijeTe dni je minilo 30 let, odkar je Slovenija postala članica Organizacije Združenih narodov, s čimer se je zaokrožil proces slovenskega osamosvajanja. Kakšna je zdaj vloga Združenih narodov v mednarodni skupnosti? So upravičene kritike o zastarelosti njenih struktur in nemoči organizacije, namenjene v prvi vrsti varovanju svetovnega miru in varnosti? Ukrajinska vojna je brez dvoma velik poraz svetovne diplomacije. O omejitvah in pomanjkljivostih, pa tudi o potencialih Združenih narodov voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: – dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik države, nekdanji politični svetovalec generalnega sekretarja OZN in nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, – Roman Kirn, diplomat, nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, – dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja, – dr. Mateja Peter, predavateljica mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem.

Se bo zveza Nato kmalu razširila? Na Švedskem in Finskem so vse bliže dokončni odločitvi o tem, ali naj država zaprosi za članstvo. O tem so sinoči razpravljali zunanji ministri držav članic zveze Nato. Skoraj vsi so morebitnemu vstopu obeh držav naklonjeni, zadržke imajo le v Turčiji. Nekateri drugi poudarki oddaje: - V Združenih državah na tisoče ljudi izrazilo podporo pravici do splava - Razdeljeni Libanon voli nov parlament - Zmagovalka Evrovizije - zlasti zaradi glasovanja gledalcev - skupina iz Ukrajine

Naporen torek je pred ekipo zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja. Sindikati zdravstva, socialnega varstva in zdravstvene nege, ki so za jutri napovedali stavko, pričakujejo konkretno zavezo za razrešitev njihovih zahtev, javnost pa zanima zlasti, kakšen bo načrt sproščanja ukrepov za zajezitev epidemije. Ostale teme: - V Kanadi se zaradi protestnih blokad cest in mejnih prehodov nadaljuje kaos. - Vse več bojazni pred skorajšnjim ruskim napadom na Ukrajino. V Združenih državah in Veliki Britaniji še niso izgubili upanja za diplomatsko rešitev krize. - Olimpijska zmagovalka v smuku je Švicarka Corinne Cutter. Ilki Štuhec se nastop ni posrečil

V Frekvenci X tokrat razmišljao o vlogi znanosti pri upravljanju družbenih in okoljskih kriz. V Združenem kraljestvu imajo večdesetletno tradicijo znanstvenih svetovalnih skupin, ko sodelujejo v vladi. V preteklem letu so se posvečali predvsem pandemiji. Strokovna sodelavka Zarja Muršič se je septembra pogovarjala s takratno odposlanko za znanost na zunanjem ministrstvu vlade Združenega kraljestva, profesorico astrofizike Carole Mundell. Kakšna je vloga znanstvene svetovalke britanski vladi? Kako pridobiti zaupanje javnosti v znanost? Kako pomembna je raznolikost v znanosti in kako javno predstavljati negotovost? Avtorici: Zarja Muršič in Neža Borkovič Brali: Maja Stepančič in Barbara Zupan

V Združenih državah Amerike živi največ Slovencev zunaj meja Slovenije. Ameriških Slovencev naj bi bilo približno 180.000, po nekaterih ocenah celo do 300.000. A nekoč strnjene in močne skupnosti, značilne zlasti za Ohio, Pensilvanijo, Minnesoto, Illinois in še nekatere druge ameriške zvezne države, razpadajo. Potomci izseljencev so vse bolj Američani in vse manj Slovenci, novodobne izseljence pa življenje v skupnostih, katerih središče so cerkve oziroma župnije, ne zanima več. Zato je od nekoč precejšnjega števila od 40 do 50 slovenskih župnij ostala le četverica takšnih, kjer imajo bogoslužja še zmeraj v slovenskem jeziku. Nekatere cerkve pa ostajajo tradicionalno slovenske, čeprav tam ni več slovensko govorečih duhovnikov.

Brez izpolnjevanja enega od pogojev PCT kmalu ne bo več mogoče dostopati do skoraj nobene storitve. Vlada je namreč odločila, da bodo pogoji PCT od 15. septembra veljali za vse zaposlene in uporabnike storitev, izjeme bodo le redke. Izpolnjevanje pogoja prebolevnosti pa je skrajšano na 180 dni od dokazane okužbe s koronavirusom. Druge teme: - V Združenih državah številne spominske slovesnosti ob 20. obletnici terorističnih napadov - Angela Merkel na Poljskem za rešitev spora med Varšavo in Brusljem glede pravosodja z dialogom - Po letu premora se vrača Popevka: za veliko nagrado občinstva se bo potegovalo 12 skladb

V Združenih državah Amerike opažajo velik porast okužb z delta različico koronavirusa med otroki in mladostniki. Še bolj zaskrbljujoči so podatki iz bolnišnic. V Združenih državah se zaradi covida dnevno zdravi 1.200 otrok in mladostnikov do 18 leta. Trend spremljajo tudi slovenski pediatri in infektologi. Pri nas je bilo od začetka epidemije hospitaliziranih že 170 otrok in mladostnikov. Vendar pa obstaja bojazen, da bo delta tudi naše za zdaj še ugodne podatke močno poslabšala. Iztok Konc je govoril s pediatrinjo in infektologinjo asist. Tatjano Mrvič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Foto: RadioSlovenija, Prvi

Karibsko državo Haiti je popoldne stresel silovit potres z magnitudo 7,2. Poročil o morebitnih žrtvah za zdaj ni, a pristojni pričakujejo, da jih bo veliko, saj je razdejanje, ki ga je povzročilo tresenje tal, ogromno. Oblasti so že napovedale mobilizacijo vseh mogočih oblik pomoči. V oddaji tudi o tem: - Afganistanski predsednik Gani poziva mednarodno skupnost, naj pomaga ustaviti napredovanje talibanov - V Združenih državah bodo s tretjim odmerkom proti kovidu najprej cepili bolnike z oslabljenim imunskim sistemom - Na mednarodnem filmskem festivalu v Locarnu tudi nagradi za slovenske ustvarjalce

V tem tednu obeležujemo Teden multiple skleroze, za katero najpogosteje zbolijo osebe do 40. leta starosti, večinoma ženske. V Sloveniji je okoli 3500 obolelih. Pravnici Sari Ahlin Doljak je multipla skleroza vzela glas, a zaradi tega še bolj glasno opozarja na sistemske anomalije. Opozarja na obup bolnikov v teh časih: “V zadnjem letu opažam beg naših članov v upokojitev. Velikokrat je beg preuranjen in ni najboljša rešitev, saj so posledice finančne narave, kar lahko vodi tudi v razpad družine.” Multipla skleroza je najpogostejša nevroimunska bolezen, ki lahko vodi v lažjo ali težjo invalidnost. Strokovnjaki opozarjajo, da so oboleli deležni premalo fizioterapevtskih obravnav, onemogočena jim je tudi dostopnost do kliničnih psihologov. Kakšne anomalije je še razkrila epidemija? Vodja Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani Gregor Brecl Jakob: “Kar se kaže in bo imelo tudi dolgoročne posledice je to, da je bilo v letu epidemije odobrenih skoraj polovico manj novih zdravil ali zdravil za zamenjavo predhodnih zdravil kot leto poprej. To pomeni, da je bil delež bolnikov zdravljen nekoliko kasneje ali, da so bili bolniki zdravljeni manj optimalno, kot bi bili v normalnih razmerah.” V Združenju multiple skleroze Slovenije problematizirajo dejstvo, da so v času globalne epidemije vladali ukrepi, ki so onemogočali druženje in izvajanje fizičnih aktivnosti.

V 18. vzporedniku se obračamo proti zahodu, kjer je marsikaj novega. V Združenih državah se je začelo sojenje, ki bo zaznamovalo ameriško družbo, ne glede na to, kakšen bo razplet. Na zatožni klopi je nekdanji policist Derek Chauvin, ki je obtožen umora Georgea Floyda - po tem dogodku je ZDA zajel val protestov proti rasni neenakosti. Z našim Washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o pomenu sojenja, o novem, kar 2000 milijard dolarjev vrednem načrtu predsednika Bidna za obnovo infrastrukture ter o novi humanitarni krizi na ameriški južni meji. Pozanimamo pa se tudi, kako v Združenih državah v praksi deluje kampanja cepljenja.

Vlada je ob prvi obletnici dela predstavila svoje dosežke in si pri tem dala pozitivno oceno. Kot je dejal premier Janez Janša, je bila epidemija hujša preizkušnja, kot se je sprva zdelo, da bo. Bo pa zdravstvena kriza zaznamovala tudi prihodnost mandata. V oddaji še: - Bo do konca junija cepljena polovica prebivalstva? - Mercator naj bi danes dokončno prešel pod okrilje Fortenove - Izvoz z Otoka v Evropsko unijo prvi mesec po brexitu manjši za več kot 40 odstotkov. - V Združenih državah Amerike nov poskus zaostritve orožarske zakonodaje

Kako prazničen bo današnji osmi marec? Za marsikatero žensko verjetno ne prav zelo. Epidemija in stopnjevanje populizma ter avtoritarnosti terjajo največji davek prav pri ženskah. Svetla točka pa so številne pogumne posameznice, ki opozarjajo na zlorabe in zatiranja. Ostale teme: - Danes se v razrede vračajo tudi dijaki ostalih letnikov srednjih šol. - Znano bo, kdo bo gradil še drugi del trase Divača-Koper. - V Združenih državah se začenja eno najbolj odmevnih sojenj, in sicer za uboj Georgea Floyda - Sončno bo in do 12 stopinj.

Potem ko se evropski vrh še ni odzval na pismo premierja Janeza Janše, v katerem ta problematizira pogojevanje pridobivanja evropskih sredstev za spopadanje s posledicami pandemije s spoštovanjem vladavine prava, bo priložnost za pogovor o vsebini pisma danes. Evropski voditelji bodo namreč obravnavali sveženj, katerega bistvena dela sta v začetku tedna blokirali Madžarska in Poljska. Številne članice so v primeru blokade že posvarile pred hudimi posledicami za državljane Unije. Druge teme: - Bolnišnice v tedenska preventivna testiranja s hitrimi testi - Zaradi prepovedi obiskov vse hujše stiske stanovalcev domov za starejše - V Združenih državah več kot 250 tisoč smrtnih žrtev covida-19 - Slovenski nogometaši po remiju z Grčijo v višji kakovostni razred Lige narodov

V Združenih državah Amerike so potekale ene najbolj razburljivih in nenavadnih predsedniških volitev. K temu je prispeval že celotni štiriletni mandat Donalda Trumpa, ki pravzaprav le nadaljuje in stopnjuje svojo retoriko označevanja vsega, kar mu ni všeč, za »lažne novice«. Avstrijo je pretresel teroristični napad na Dunaju. Evropa pa se spopada z drugim valom koronavirusa – pri čemer obstaja strah, da najhuje šele prihaja. Jesen se je namreč šele začela.

V Združenih državah so pred nekaj trenutki zaprli še zadnja volišča na tokratnih predsedniških volitvah. Izid bo, kot kaže, tesen, saj v nekaterih ključnih državah vodi zdajšnji predsednik Donald Trump, njegov izzivalec Joe Biden pa je po pričakovanjih pobral večino glasov na zahodni obali. Še nekaj poudarkov: V Avstriji drugi dan žalovanja, odgovornost za napad prevzela Islamska država. Premier Janša napovedal naporen mesec boja proti koronavirusu. Šesti protikoronski zakon z višjim nadomestilom za čakanje na delo. Vodenje Holdinga Slovenske elektrarne prevzema Viktor Vračar.

Sogovornik se je odločil za študij v mestu Norwich, kjer študira angleško književnost. Po zaključku namerava kariero nadaljevati v eni od angleško govorečih držav, kjer vidi več priložnosti za delo. Kot je povedal v oddaji pa nekatere stvari v Sloveniji vseeno pogreša.

Gostili smo Majo Halb Knafelj, Prekmurko, ki se je preselila v Združene arabske emirate, kjer dela za letalsko družbo Emirati. Skupno je obiskala že več kot 60 držav, za zdaj pa vrnitve v Slovenijo ne načrtuje.

V studiu se nam je pridružila Jera Mušič, 19 letno dekle, ki je pred kratkim uspešno končalo svoj veliki podvig. V Združenih državah je v 146 dneh prehodila Apalaško pot, ki vodi skozi 14 zveznih držav. Od Spinger Mountaina v Georgii do Mount Katahdina v Mainu je Jera prehodila 3500 kilometrov. Pot je uspešno dokončala kot prva Slovenka.

V tokratni oddaji smo se znova odpravili v ZDA. Tam svoj kruh med drugim služi nekdanja dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani Urška Velikonja. Doktorica prava si je ob karieri čez veliko lužo ustvarila tudi družino. Med drugim nas je zanimalo, kako usklajuje življenjske vloge in ali jo mika vrnitev v domovino.

Shengensko območje zagotavlja neovirano potovanje v 26 držav, zato je želja Hrvaške po vstopu vanj zelo velika. Nova predsednica Evropske komisije na obisku v Zagrebu ni potrdila odobritve. Vprašanje ni tehnično, temveč politično. Kakšna bo delitev migrantskih bremen zaradi nesodelovanja nekaterih članic EU, se zelo glasno sprašuje tudi Francija. V Združenih državah Amerike so se začela soočenja demokratskih kandidatov. Kdo bo prihodnji stanovalec v Beli hiši, lahko samo ugibamo - ostre razlike so glede univerzalnega zdravstvenega varstva ter imigracijske in okoljske politike. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat si v Sloveniji skoraj 22 odstotkov državljanov ni moglo privoščiti najmanj enotedenskih počitnic. V Romuniji je takih kar 60 %, sledi Hrvaška. V Sloveniji vse bolj glasno govorimo o univerzalnem otroškem dodatku, ki ga dobivajo vsi otroci ne glede na materialni status staršev. Javna debata se začne jeseni in vprašanje je, ali bo tokrat dosežen družbeni konsenz.

Odšla je v Združene arabske emirate in si nov dom ustvarila v emiratu Ras al-Khaimah. S tem je izpolnila svojo veliko željo, ki je v njej rasla vse od prvega obiska Dubaja. Za naš radio je spregovorila o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Združene arabske emirate in tamkajšnje prebivalce.

4. junija leta 1919 je ameriški senat sprejel 19. amandma, s katerim je Američankam zagotovil volilno pravico. Po stotih letih je situacija za Američanke precej drugačna od pričakovane. Priče smo poskusom ponovne retradicionalizacije družbe, pojavljajo se težnje po odvzemanju že priborjenih pravic. Položaj žensk se v nekaterih pogledih izrazito slabša. V Združenih državah Amerike mediji že nekaj časa govorijo o Trumpovi vojni proti ženskam. Tudi v Evropi so trendi slabšanja položaja žensk zaskrbljujoči. O vzrokih in posledicah aktualnega globalnega dogajanja v zvezi s pravicami žensk bomo spregovorili v tokratni oddaji Intelekta. Z nami so bile dekanja Fakultete za socialno delo prof. dr. Vesna Leskošek, sociologinja prof. dr. Milica Antić Gaber s Filozofske fakultete ter politologinja in raziskovalka Ana Pavlič z Inštituta za proučevanje enakosti spolov. Oddajo je pripravila Martina Černe.

Pametni asistenti so najhitreje rastoča tehnologija, ki smo jo kadar koli videli. Statistika pravi, da ljudje zaradi pametnih avdionaprav poslušajo več podkastov, glasbe, govornih vsebin in avdioknjig kot včasih. V Združenih državah je 61 odstotkov uporabnikov pametni zvočnik celo označilo za prijatelja, za nekoga, s katerim se lahko družiš in pogovarjaš. Maruša Kerec, Anže Tomić in Matej Praprotnik testirajo Google Home, Apple Siri in Amazonovo Alexo in se sprašujejo, kako ameriški pametni zvočniki delujejo doma v Sloveniji.