Podcasts about velikega

Do 19. marca lahko obiščete 27. izdajo Festivala dokumentarnega filma, ki se bo odvijal v Ljubljani v Cankarjevem domu, v Kinodvoru in v Slovenski kinoteki. Pozornost namenjamo tudi sveže izdani publikaciji Sadje na slikah Narodne galerije, ki ponuja vpogled v motiviko sadja v umetniških delih, ki krasijo prostore galerije. V Sloveniji znova gostuje koreograf Sidi Larbi Cherkaoui, tokrat z baletom Velikega gledališča iz Ženeve, ki ga trenutno tudi umetniško vodi. V okviru festivala Fabula bo danes v Slovenskem ljudskem gledališču Celje literarni večer s hrvaško pisateljico, scenaristko in filmsko ustvarjalko Doro Šustić. V okviru 4. edicije Performative, ki spodbuja umetnike, da razmišljajo o pojmovanju telesnosti, času in trajanju, si bo danes v Cukrarni v Ljubljani mogoče ogledati dva performansa: Poguba je gotova Eve Mayer- Keller in Trenutek, ko vse obstane Kristine Aleksove ter Anite Wach. Vabljeni k poslušanju!

Mlad misijonar je ljudem indijanskega plemena ...Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Ime tedna sta postali Majda Koren in Ana Maraž, pisateljica in ilustratorka, ki sta za izvirno slovensko slikanico Protideževna juha prejeli nagrado Kristine Brenkove. Z elementi čudežnosti, nepričakovanih rešitev in domislic z ljudskimi pregovori avtorici ponujata bralsko motivacijo tudi bolj veščim otrokom, vsem pa sporočata, da v skupinah šteje vsak člen. Kandidatki sta bili še: Zvonka Makuc, kostumografinja, ki je ustvarjala za številne slovenske in mednarodne žanrsko različne celovečerne filme, med katerimi se mnogi ponašajo z nagradami filmskih festivalov. Za izjemno delo, ki se je vtisnilo v našo skupno kolektivno podzavest, je prejela nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti.  Alenka Zupančič, filozofinja, strokovnjakinja lacanovske psihoanalize in kontinentalne filozofije ter ena od vodilnih znanstvenic na področju sodobne misli o razmerjih med znanostjo in humanizmom. Je prejemnica nagrade Udine Filosofia, priznanja za pomembne prispevke k filozofiji in spodbujanju filozofskega diskurza širše javnosti. 

Kadar se boste ob morju igrali ali kopali, pozdravite princeski plimo in oseko. Pripoveduje: Janko Petrovec. Napisala: Mira Zelinka. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Na »Veliko gospojnico« je v Marijini cerkvi na Otoku ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem romarsko sveto mašo v slovenskem jeziku daroval dekan in predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca Janko Krištof, pel je cerkveni zbor iz bližnjih Hodiš. Na praznik je bilo veselo tudi na Farantu v Globasnici. Udeležil se ga je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. V okviru tradicionalnega festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju, ki se je začel danes, so vsako leto na sporedu tudi gostovanja pri zamejskih Slovencih, stalni partner pa je že nekaj let Pavlova hiša v Potrni, dom Slovencev z avstrijske Štajerske. V petek bo na festivalu v sklopu Velikega pesniškega branja na Vrazovem trgu med drugimi brala tudi dvojezična pesnica in pisateljica iz Železne Kaple Maja Haderlap.

Cerkev pa nam v svoji nezmotljivi modrosti, sredi vročih poletnih dni, sredi Velikega srpana ponuja velik …

Obrede je vodil stolni župnik Klavdio Peterca. S petjem je sodelovala vokalna skupina Musica Sacra, ki jo je vodil Tomaž Koncilija.

Velikega kmečkega protesta jutri ne bo, saj so ga predstavniki kmetijskih organizacij odpovedali. Od tega jih je odvrnil dogovor o tvornem sodelovanju, ki ga je ministrstvo za kmetijstvo danes podpisalo z vsemi organizacijami kmetov, s katerimi so se v zadnjem obdobju intenzivno pogajali za izpolnitev protestnih zahtev. V desetem tednu zdravniške stavke pravkar poteka sestanek sindikata in vladne strani s predstavniki Mediacijskega središča Odvetniške zbornice, na katerem naj bi usklajevali potek mediacije. Na mediacijo kot premik z mrtve točke je sindikat Fides pristal že pred časom, vlada pa je izhodišča za mediacijo sprejela v četrtek. Druge teme: - Na Jesenicah slovesno obeležili preboj druge cevi predora Karavanke; promet po njem bo predvidoma stekel konec prihodnjega leta. - Vladimir Putin je zmagal na nesvobodnih in nepoštenih volitvah, menijo zahodni voditelji. - Hrvaško ustavno sodišče: Zoran Milanović ne more hkrati biti predsednik države in kandidirati na parlamentarnih volitvah.

Salve, Sveiki in Tere, pristali smo v eni od Baltskih držav. Baltik ali Baltikum, so tri države v Severni Evropi ob obali Baltskega morja: Estonija, Latvija in Litva.

Mlad misijonar je ljudem indijanskega ...Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Po tem, ko se je sredi tedna v New Yorku končal globalni dogodek številka ena, se je pri nas začel zaradi obiska Velikega jabolka stolček tresti premierjevi zaupnici, ministrici za javno upravo. Ta teden se je v Sloveniji začela sistematična obnova v poplavah najbolj prizadetih delov Slovenije, prvič smo dobili zelo konkretne podatke o obsegu škode in prizadetih družinah, prvič se je sestal Svet za obnovo po poplavah.

Izjemen, neponovljiv in nenadomestljiv. Radijski pionir, velikan in genij. To je le nekaj odzivov na prezgodnje slovo velikega radijca Saša Hribarja. Včeraj je njegov glas še zadnjič odmeval prek radijskih valovih v legendarni oddaji Radio Ga-ga, nato pa je pozno popoldne za vedno utihnil. Utihnil je glas, ki je bil neutruden borec za kakovost osrednjega slovenskega javnega medija in osebnost, ki je štrlela iz povprečja. Drugi poudarki oddaje: - Potres z magnitudo 7,2 v Maroku terjal več kot 1000 smrtnih žrtev; 9 slovenskih državljanov po navedbah ministrstva na varnem. - Države skupine G20 kljub razhajanjem glede vojne v Ukrajini sprejele sklepno deklaracijo. V izjavi ni izrecne omembe ruske agresije. - Slovenski košarkarji svetovno prvenstvo končali na sedmem mestu; odbojkarji popoldne v lov za evropski četrtfinale.

Zdravo. Začnemo z zelenim prehodom (spet) in se hitro preselimo na Maldive, ter ugibamo kdaj bodo pod morjem, ter kdaj je res “last minute” za obisk Maldivov. Podobno kot v Restavraciji ob koncu vesolja, le da bo potop Maldivov enkraten dogodek, kar pa za dogajanje v zgoraj omenjeno restavracijo ne moremo reči. Ker imamo radi konje (če še niste opazili) predlagamo pot s konjem do Indije in od tam s kajakom do Maldivov. Ideja za naslednjo ekspidicjo Marina Medaka, če nas posluša. V epizodi se posvetimo drugemu delu 15. poglavja 5. knjige, kjer Ford pristane na polički široki samo en čevelj. Vmes omenimo še Camino (spet), klestimo stroške in spoznamo popolne tepce. Proti koncu se spomnimo tudi teve serij, ki smo jih radi gledali, med drugimi tudi serijo Magnum P.I. … in še nekatere. Ne pozabimo omeniti niti Velikega prezračevalnega in telefonskega punta. Naslov, kamor lahko pošljete ⁠⁠⁠razglednice z dopusta, najdete na tej povezavi⁠⁠⁠!

Tudi danes se bo proti poplavnim območjem predvidoma odpravilo večje število prostovoljcev, kar je včeraj na cestah povzročilo zastoje. Pristojni opozarjajo, da lahko na varovana območja vstopijo le sorodniki in tisti z delovnim nalogom, naključne obiskovalce pa bodo preusmerjali. Prostovoljcem svetujejo še, naj ne pozabijo na lastno varnost. V oddaji tudi: - Turistični delavci po ujmah v pričakovanju slabšega obiska - Obisk tajvanskega podpredsednika v tujini znova razburil Peking - Slovenska filmska koprodukcija Varuhi formule z dvema nagradama v Locarnu

Pred največjim Marijinim cerkvenim praznikom Marijinim vnebovzetjem gostimo katoliškega duhovnika in od prvega avgusta letos novega rektorja bazilike Marije Zavetnice na Ptujski Gori patra Tonija Brinjovca. O pripravah na praznovanje, o pomenu praznika danes, o selitvi iz Turnišča na Ptujsko Goro. Tudi letos na veliki šmaren v glavnem romarskem središču mariborske nadškofije pričakujejo množico romarjev.

Dostop do ustavnega sodišča je preširok, posledica tega pa je veliko število zadev, ki jih ustavni sodniki zmorejo obvladovati le s skrajnimi prizadevanji, je ob predstavitvi poročila o delu sodišča lani opozoril njegov predsednik Matej Accetto. Kritičen je do poskusov diskreditiranja sodišča in sodnikov, zlasti v zadnjem času, ko so sodniki intenzivno obravnavali pobudo za presojo ustavnosti novele zakona o RTV. V oddaji tudi: - Dolgotrajno oskrbo naj bi sprva financiral proračun, leta 2025 predvidena uvedba novega prispevka. - Ukrajinske sile po navedbah Rusije sprožile napade v regiji Zaporožje. - Ali bo voda v slovenski Istri dražja?

V času Svetovalnice smo v skrivnosti velikega četrtka vstopili z odlomki pogovorov z več gosti: as. za liturgiko Cecilije Oblonšek in Nikolaja Arackega, o družinski pripravi je spregovorila Manica Marolt, slišali smo tudi nekaj odlomkov iz letošnjega radijskega misijona, ko je o evharistiji govoril nadškof Marjan Turnšek.

V času Svetovalnice smo v skrivnosti velikega četrtka vstopili z odlomki pogovorov z več gosti: as. za liturgiko Cecilije Oblonšek in Nikolaja Arackega, o družinski pripravi je spregovorila Manica Marolt, slišali smo tudi nekaj odlomkov iz letošnjega radijskega misijona, ko je o evharistiji govoril nadškof Marjan Turnšek.

Zavrtimo uro kakšnih 500 let nazaj in si zamislimo vladarja, ki ima mogočno vojsko, goro zlata in dobro utrjeno dedno pravico do vladanja. Tak vladar bi moral po vsem sodeč vladati izjemno udobno in po mili volji razpolagati s svojo močjo. Pa vendar zgodovinar dr. Sašo Jerše v svoji najnovejši knjigi Sociodiceja predmoderne: Ustvarjanje družbenega smisla v poznem srednjem in zgodnjem novem veku prepričljivo dokazuje, da bi se utegnil tudi takšnemu vladarju prestol majati, če ga kot legitimnega in kraljevskih časti resnično vrednega ne bodo prepoznavali njegovi podložniki. In to ne le tisti s substancialno družbeno močjo in vplivom, na primer škofje, vojvode in najbogatejši trgovci, ampak tudi tisti, ki so na družbeni hierarhični lestvici bistveno nižje. Kako in zakaj so torej vladani v tistem času pristajali na to, da jim vladajo? Kaj so pričakovali od svojih vladarjev? Kako so videli njihovo vlogo in vlogo samih sebe? Na kakšen način so si razlagali morebitne pretrese v tem burnem zgodovinskem času, ko se je trdno utrjeni družbeni smisel marsikdaj zamajal? In nenazadnje, ali nam lahko te zgodbe povedo tudi kaj o današnjem človeku in družbi? To je nekaj vprašanj, s katerimi se bomo ukvarjali v tokratni Ars humani, ko pred mikrofonom gostimo dr. Saša Jeršeta z oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore. foto: izsek iz Velikega voza zmagoslavja Albrechta Dürerja (1518), ki prikazuje cesarja Svtega rimskega cesarstva Maksimilijana I. Habsburškega

Digitalno pismeni večini se bo zdel današnji prispevek smešen, zato je namenjen samo populaciji zadnjih dinozavrov. Ki gledamo v nebo in se sprašujemo, kaj pomeni ta velika ognjena krogla. V zadnjih dneh smo si izvolili vlade na najbolj lokalni od vseh lokalnih ravni, tako lahko danes preverimo vladanje na najbolj globalni od vseh globalnih ravni. Se pravi, odgovorimo na vprašanje, kdo upravlja s planetom? Začnimo; tisti neumeščeni v socialno digitalno okolje smo bili dolga leta prepričani, da demokratični procesi tečejo po tradicionalnih komunikacijskih kanalih. Po medijih, z neposredno komunikacijo med državljani in državo, s tiskovnimi konferencami in javnimi nastopi. Take reči. Potem pa se je pred nekaj leti rodil Twitter in politično komuniciranje se je preselilo tja. Nakazovalo se je že pred tem s Snapchatom, Instagramom in Facebookom, a šele Twitter je dal politikom pravo orodje, ustvarjeno po njihovi meri. Ker zmore zajeti le misel ali dve in ker ni slik … Twitter je v nekaj mesecih postal večji in vplivnejši kot vse tradicionalne medijske hiše skupaj. Uredniki so besneli, če njihovi novinarji niso prepisovali s Twitterja, politiki so besneli, če njihovi tajniki niso objavljali novih in novih enovrstičnic … Ob političnem diskurzu pa se je tam gori gnetla in se še vedno gnete polovica planeta, ki se strastno in ves čas prepira z drugo polovico planeta … Razumni se je sicer vprašal, kaj je narobe s civilizacijo, da se jo da opisati in usmerjati v nekaj deset znakih … ali je postala preveč predvidljiva, ali pa je postalo človeštvo neverjetno elokventno. Kakorkoli … Twitter je postal vseobsegajoč in prebivalci te države se še kako dobro spominjamo časov, ko je vrhovni gromovnik čivkal usodo iz višav proti blatnim močvirjem, v katerih prebivamo. Neposvečeni skeptiki smo na samem začetku twiteraškega fenomena menili, da gre za še eno orodje, ki ga je sestavil mozoljasti golobradec z očali, ki je takoj naslednji teden postal multimilijarder in ga danes zanimajo samo milenijske utvare … Predvsem pa smo menili, da gre za platformo, ki v ničemer ne posega v vsebine objav. Potem pa se je počasi začelo; najprej je Twitter blokiral bivšega ameriškega predsednika in ob tem ostal nekonsistenten, saj je na planetu vsaj še nekaj deset predsednikov držav in vodij vlad, ki bi jih bilo treba nagnati s spleta. Ob Trumpovem pregonu s Twitterja, se je sprožila težka in vroča razprava o svobodi govora … Ali so ta nova digitalna orodja svobodne komunikacijske cone brez pravil, ali pa gre za sicer nove medije, ki pa so kljub temu uredniško vodeni, vendar zanje ne veljajo klasična medijska pravila in omejitve …. Pred časom je Twitter kupil multimilijarder, ki se z še nekaj tiči njegove baže menjuje na vrhu najbolj bogatih Zemljanov. Tedaj smo se tudi naivneži zavedeli, da ima Twitter lastnika. Ki, kot vsi medijski lastniki, posega ne le v njegovo poslovanje, temveč tudi v njegovo vsebinsko strukturo. Se pravi, da smo se bolj naivni prvič zavedeli, da za tem mogočnim komunikacijskim orodjem stojijo resnične osebe, ki ob ustvarjanju profita zasledujejo tudi svoje parcialne interese. Se pravi, da globalno komunikacijsko orodje zasleduje in skrbi za interes samo enega samega človeka. Lastnika seveda. Teoretiki zarot in pisci znanstvene fantastike so o nevarnosti monopolizacije medijskega prostora – kar Twitter najprej in predvsem je – poročali že pred nekaj desetletji; ampak ker smo vzgojeni, da teorijam zarot ne verjamemo, smo bili vljudno tiho. Oboroženi s tem vedenjem pa se nam sodobno komuniciranje političnih elit, tudi slovenskih, s pomočjo Twitterja zdi nekoliko vprašljivo. Ali so sporočila, čeravno kratka in intelektualno uborna, sporočila dotičnega dopisovalca, ali pa lastnika platforme, ki mu, nenazadnje, ta ista sporočila prinašajo profit? Na Twitterju namreč svoboda govora ni samo civilizacijska, temveč je tudi gospodarska kategorija … Se pravi, da je lastnik zainteresiran, da se objavi čim več in da objavljajo čim bolj visoko profilirani dopisovalci. Kakšna je torej vloga Elona Muska pri tem, ko vam vaš najljubši strankarski veljak te dneve tvita o uspehu stranke na lokalnih volitvah? Na prvi pogled sodi vprašanje med paranoične blodnje, a imeti neposreden nadzor nad objavami in mnenji mnenjskih, verskih ter političnih voditeljev je moč, ki večkrat prekaša pomembnost avtomobilčka na baterijo in rakete, ki se zna po uporabi postaviti nazaj na svoje noge. Danes, ko tako poznamo ime, priimek ter znesek na tekočem računu Velikega brata, se zdijo domače razprave o Zakonu o RTV prav smešne. Kdo in koliko posvečenih bo nadzorovalo delo nekaj nas zadnjih medijskih fosilov, je povsem brezpredmetno. Kajti medtem modra sinička v vsakem trenutku nadzoruje misli milijonov, ki naivno mislijo, da z objavljanjem enovrstičnic prispevajo k napredku in svobodi…

Druge od treh letošnjih rednih volitev so za nami. Pričakovano je zmagala kandidatka s podporo levega političnega zaledja, a nepričakovano tesno pred kandidatom v zadnjih dveh letih tako očrnjene desnosredinske opcije, četudi jo je zastopal zmerni in od domače politike odmaknjeni bivši zunanji minister Anže Logar. Če bi še pred pol leta kdo javno razglašal, da bo predsedniški kandidat SDS-a po državnozborskem porazu nekaj mesecev kasneje za kandidatko s podporo Milana Kučana in Roberta Goloba zaostal za borih 70 tisoč glasov (v odstotkih 46:54), bi se mu najbrž vsi smejali in si mislili: »Ta pa o politiki res nima pojma«.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Vse lahko pogrešaš, le ljubezni ne.

Kar polovica vseh duševnih motenj se začne že do 14. leta in kar 75 odstotkov pred 25. letom starosti, zato je normalizacija teme duševnega zdravja med mladimi, pa tudi na splošno, ključnega pomena. Če so namreč stiske prepoznane in priznane pravočasno, če o njih lahko govorijo, če dobijo pravočasno pomoč in tisti, ki to potrebujejo, tudi ustrezno zdravljenje, je porast duševnih motenj mogoče preprečiti: Če ne, bo epidemija duševnih stisk in motenj tudi za mlade dolgoročno bistveno usodnejša kot je bila epidemija koronavirusne bolezni. Velika napaka je bila, da se je celoten šolski sistem ob vsakokratnem vračanju v šolske klopi skoraj v popolnosti osredotočil na fanatično pridobivanje ocen, ne pa na to, kako so otroci doživljali ta čas in s kakšnimi stiskami so se vračali, meni Monika Erjavec Bizjak, magistra zakonskih družinskih študij, družinska mediatorka, vodja programa program Dobro sem, namenjenega krepitvi duševnega zdravja ranljivih skupin. Posledice so občutne in terapevti, ki izvajajo brezplačno psihosocialno pomoč pri ZPM Moste Polje, opozarjajo, da tako množičnega povpraševanja po terapijah kot jih imajo zdaj, ni bilo še nikoli. Njihovi programi, kjer iščejo pomoč predvsem ljudje, ki se že tako borijo s finančnim preživetjem, pa so seveda le odsev sprememb v družbi, kjer se posledice ukrepov ob epidemiji združujejo s strahom pred negotovostjo v prihodnosti.

V neskončnem, prastarem labirintu hodnikov in soban fiktivnega sveta stoji nešteto kipov in vsak je drugačen od drugega. V njem je zaprt ocean, valovi bučijo po stopniščih in lahko preplavijo prostrane sobane ter zalijejo nepozornega obiskovalca. A nikar se ne bojmo stopiti v ta svet vzporedne resničnosti, po njem bomo potovali s Piranesijem, ki razume njegove vzorce in pedantno, sistematično raziskuje in popisuje svoj nenavadni dom, da bi doumel njegova čudesa. V hiši pa prebiva še moški po imenu Drugi, ki dvakrat na teden obišče Piranesija in ga prosi za pomoč pri raziskovanju Velikega in skrivnega znanja, ki naj bi bilo nekje v Hiši. Vabljeni na meditacijsko nočno popotovanje skozi melanholični roman pisateljice Susanne Clarke z voditeljico Nado Vodušek.

V oddaji smo objavili nekaj posnetkov s predstavitve sklepnega dokumenta sinode za Slovenijo. O tem, kako si delovanje Cerkve v prihodnosti predstavljajo verniki, župnijske skupine in različne skupnosti in kaj za naslednje korake pomeni Narodni sinodalni dokument, je med drugim pojasnil odgovorni škof za sinodo dr. Maksimilijan Matjaž. Aljaž Baša je predstavil 2. Mladinski festival v Sloveniji, ki bo 27. avgusta v Radencih po vzoru Mladifesta iz Medžugorja, spomnili smo se tudi praznovanja velikega šmarna na Brezjah, kjer je pridigal ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Cerkev pa nam v svoji nezmotljivi modrosti, sredi vročih poletnih dni, sredi Velikega srpana ponuja velik …

Padavine so osvežile ozračje, a rešitve za sušo niso prinesle. Merilna postaja v Biljah pri Novi Gorici, ki je blizu požarišča na Krasu, je izmerila le dober liter padavin. Sušne razmere se bodo v prihodnjih dneh, ko pričakujemo nov vročinski val, po napovedih hidrologov še stopnjevale. Predvsem na Primorskem tako ostaja velika požarna ogroženost. V oddaji tudi: Ladje z žitom za zdaj ostajajo v ukrajinskih pristaniščih. Papež prisilne asimilacije v Kanadi označil za genocid. Kajakaša Eva Terčelj in Peter Kauzer brez kolajne na svetovnem prvenstvu.

Gasilci na Krasu krotijo nov požar v občini Komen, na hribu Veliki Ovčnjak, kjer doslej še ni gorelo. Ogenj je zaradi burje zajel približno 20 hektarjev mešanega gozda. Pri gašenju pomagata dva helikopterja. Naselja niso ogrožena. Drugi poudarki oddaje: - Darko Muženič po dveh letih znova prevzel vodenje NPU. - Žarišče vojne v Ukrajini se z vzhoda države seli na jug. - Tolminski ribiči zaradi suše omejili ribolov.

Kaj je odgovornost do samega sebe? Pomeni, da se vselej in povsod zavedamo neprecenljivega Božjega daru, ker smo poklicani v življenje. Hkrati pomeni, da živimo iz tega zavedanja in tako osmišljamo svojo pot. Nismo biološko naključje, nismo odvečen zgodovinski pojav ne stranski proizvod narave, ampak smo utelešena Božja volja. Sleherni izmed nas. Ker nas Stvarnik neizmerno ljubi, nas je upodobil po svoji plemeniti naravi. Naša duša zato – tudi ko bi umrla – ne more umreti, ampak je zapisana večnosti. Odgovornost do samega sebe je torej, da poskrbimo, da bo naša večnost poveličana. Kajti lahko jo zapravimo, z neodgovornim in uporniškim življenjem, ki črta Boga. Ko pa se odpiramo Božji govorici v sebi, smo razumeli temeljno poslanstvo zemljana. Svojo odgovornost. Biti na voljo Bogu! Kaj mi je treba storiti? Kje sem človeštvu najbolj koristen? Kako naj podvojim prejete talente? Če zastavimo življenje tako, nas Stvarnik obilno blagoslavlja in prinaša mir v naša srca. Živimo poduhovljeno in ljubimo svet, z vsemi številnimi križi, po vzoru Velikega duhovnika. Rojeni smo prav za to svobodo – za spoznanje, da samo Bog zagotavlja neobteženost, harmonijo bivanja, skladnost misli in čustev. Kadar smo potopljeni v morje Jezusove pričujočnosti, zmoremo okusiti neizmernost naše svobode. Noben človek nam je – takšne – ne more dati. Noben politični režim. Nobena filozofija. Samo Bog, poosebljena svoboda, lahko to stori. Kot Svoboda ustvarja svobodo in jo svobodno podeljuje človeku, da se zanjo – svobodno – odloči.

Umrl je pisatelj in akademik Boris Pahor. Eden od najpomembnejših in najbolj prevajanih slovenskih avtorjev je vse življenje opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Smrt tržaškega pisatelja odmeva tako v njegovem domačem mestu v zalivu kot daleč po Evropi, kjer je kot pričevalec ohranjal zavedanje na grozote 20. stoletja. V Radijskem dnevniku tudi o tem: - Kandidata za ministra Tatjana Bobnar o načetem ugledu policije, Marjan Šarec kritičen do nakupa oklepnikov boxer - Madžarski premier Orban zavrnil trditve, da je Unija dosegla dogovor glede embarga na rusko nafto - Igorju Bavčarju odobrili predčasni pogojni odpust.

Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter UhanGledališka uprizoritev po istoimenskem filmu v SNG Drami LjubljanaKultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko. Gledališka uprizoritev Velikega diktatorja v dogodkovnem smislu sledi filmski predlogi in pred režiserja nalaga odgovornost dinamične in inventivne režije, ki Diegu de Brei tudi uspe. Prizori si nemoteno sledijo drug za drugim in živahno prehajanje med prizorišči, vsebinami iz stranskih motivov ter skoki iz ene v drugo vlogo, kar izvaja majhna ekipa igralcev, je brezhibno. Igralci: Jurij Zrnec, Boris Mihalj, Matija Rozman, Zvone Hribar, Vojko Zidar, Valter Dragan in Eva Jesenovec, svojo veščino izpričujejo v številnih virtuoznostih, saj se predstava tudi slogovno ravna po izvirniku in posega po izraznih sredstvih mima in gibalnih intervencij. Le Tina Vrbnjak in Bojan Emeršič igrata le po eno vlogo, prva judovsko dekle, in je v svojih virtuoznostih prav tako izjemna, drugi igra Napalonija, vodjo države Bakterije in zvesto sledi začrtanemu liku brezkompromisnega samovšečneža, ki to svojo lastnost najraje kaže pred drugimi. Izjemen je prav tako nastop pianista Jožija Šaleja, tudi skladatelja, ki z glasbeno spremljavo, podobno kot v nemih burleskah, dogajanju določa ritem in vzdušje, večkrat sta usklajeni tudi glasba in igralska akcija. Pomensko uprizoritev ne sega dlje od Chaplinovega izvirnika, nenazadnje se je zgodovina tragično ponavlja, dobrodošel bi bil le kritični premislek o vlogi in odnosu moških do ženskega lika. Vendar pa je učinek Velikega diktatorja na današnjega gledalca drugačen: sklepni monolog, ki ga pove judovski brivec, ko ga naključno zamenjajo s führerjem, dandanes ne vsebuje upanja ali poziva, temveč je v svojem brezupu izjemno tragičen.

Vojna v Ukrajini nas znova opozarja o propadu svetovne etike. Vendar se bo tudi ta vojna enkrat končala in takrat se bodo Ukrajinci, Rusi in Belorusi morali pogovarjati. Smer bi lahko pokazalo mednarodno srečanju pisateljev PEN na Bledu, ki naj bi se ga udeležili pisatelji teh treh strani. V oddaji tudi o Velikem diktatorju, premieri predstave po filmu Charlieja Chaplina v režiji Diega de Bree, ki jo bodo uprizorili v SNG Drama Ljubljana. Razmisleka o fašizmu v vseh njegovih vidikih pa se lotevajo zgodovinarji na festivalu eStoria v Gorici. Na občutljive in nevarne čase, v katerih živimo, nas tako opozarjajo kar trije večji dogodki na področju kulture in umetnosti v teh dneh. Vir fotografije: Peter Uhan/SNG Drama LjubljanaMednarodno srečanje PEN na Bledu in premiera v ljubljanski DramiVojna v Ukrajini nas znova opozarja o propadu svetovne etike. Vendar se bo tudi ta vojna enkrat končala in takrat se bodo Ukrajinci, Rusi in Belorusi morali pogovarjati. Smer bi lahko pokazalo mednarodno srečanju pisateljev PEN na Bledu, ki naj bi se ga udeležili pisatelji teh treh strani. V oddaji tudi o Velikem diktatorju, premieri predstave po filmu Charlieja Chaplina v režiji Diega de Bree, ki jo bodo uprizorili v SNG Drama Ljubljana. Razmisleka o fašizmu v vseh njegovih vidikih pa se lotevajo zgodovinarji na festivalu eStoria v Gorici. Na občutljive in nevarne čase, v katerih živimo, nas tako opozarjajo kar trije večji dogodki na področju kulture in umetnosti v teh dneh.

V tokratni oddaji smo z lazaristom, dr. Stankom Gerjoljem na veliki petek osmislili sporočila in premisleke tega dne. Poln je simbolike, kar kliče po razlagi ter povezavah z našim sedanjim načinom življenja in njegovim razumevanjem.

Zdravo. Oglašamo se iz Katedrale sovraštva, izdelka duha, ki ni bil samo iztirjen, pač pa tudi prekucnjen. In sredi nje je stal kip. H kipu se bomo še povrnili. Epizodo smo namreč začeli z bremenom imperija, številom kilometrov od doma, kjer ni greha, tovarnami sovraštva, 88 lipami v spomin tovariša Tita in se spraševali, če bo rojstni dan Velikega vodje tudi prestavljen, da bomo lahko častili njegov lik in delo. Ugotovimo tudi, da teleporti sirijske korporacije delajo slabo, saj se Artur znajde v temni orjaški dvorani, kjer živi vse žrtve, ki jih je Artur Dent ubil, ali pomagal ubiti ... in to v enem samem telesu. Da, to je Agradžag, črno, napihnjeno, gubasto in usnjato destruktivno bitje, za katerega sumimo, da se je višje stvarstvo, če obstaja, res poigralo z njim. Toliko reinkarnacij, pa samo en rabelj. Citat o barvah prebere kostumografinja Monika Lorber, hvala!

Najraje reče, da je čarobni umetnik, je na vprašanje ali je čarovnik , mag, rokohitrc ali iluzionist odgovoril trenutno najbolj znani čarodej pri nas, Magic Aleksander. Svojo pot je začel kot samouk. Zdaj je skoraj zagotovo "najmočnejši" med slovenskimi čarodeji, saj lahko naredi stvari, ki jih drugi ne zmorejo. Nekaj časa smo ga lahko spremljali na nacionalni televiziji v oddaji Vikend paket, kjer je učil preprostih trikov znane Slovenke in Slovence. Zdaj sam uči nadebudne učence. Kje dobi navdih, kje se uči, kaj pripravlja? Bo kdaj imel svojo "Bradavičarko"? Vse to nam je povedal. Izvedel pa je tudi trik, ki naju je z Ivanom pustil odprtih ust. Zagotovo bo tudi vas ...

Tokratna zgodba govori o velikem kamnu, ki se je vsak dan znova pojavil sredi poti. Le eden ga je lahko odstranil. Kdo? Prisluhnite.

Tokratna zgodba govori o velikem kamnu, ki se je vsak dan znova pojavil sredi poti. Le eden ga je lahko odstranil. Kdo? Prisluhnite.

Zgodovinar Blaž Vurnik in stripar Zoran Smiljanić, ki sta svoje ustvarjalne moči že združevala, sta se tokrat osredotočila na življenje arhitekta Jožeta Plečnika. Njegovo bližajočo se 150-letnico rojstva sta napovedala z novim stripom Plečnik in pika, v katerem ta na svojo preteklost pogleda s prvoosebne perspektive. V zgodovino se ozira tudi nova radijska igra, ki jo bomo premierno slišali nocoj na programu Ars. ''Kot se za škotsko igro Macbeth Williama Shakespearea spodobi, smo ustvarili mračno zvočno pokrajino, ki poslušalcu omogoča intimen spopad z dramsko materijo. Še kako aktualna je ta zgodba o brutalnem boju za oblast, ki ne izbira sredstev'' o njej pove režiser Klemen Markovčič. V Svetu kulture tudi o koncertu v Komornem studiu, ki ga bo izvedla uveljavljena slovenska flavtistka na kljunastih flavtah Mateja Bajt – tega bomo prav tako lahko slišali na valovih Arsa. In še o začetku mednarodnega festivala sodobnega plesa – CoFestivalu danes. Foto: izrez naslovnice stripa Plečnik in pika avtorjev Blaža Vurnika in Zorana Smiljanića, MGML

Kadar se boste ob morju igrali ali kopali, pozdravite princeski plimo in oseko. Pripoveduje: Janko Petrovec. Napisala: Mira Zelinka. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Revežev je na tem svetu veliko. Pravzaprav jih je veliko več kot bogatih ljudi. Le redki pa svoje življenje posvetijo skrbi za revne, ki si sami ne morejo pomagati. Ena takšnih je bila sveta mati Terezija. Kot redovnica je živela v Indiji. Po ulicah je pobirala bolne in umirajoče reveže. Bila je skromna, predana molitvi in skrbi za ljudi, ki so živeli na robu družbe.

Revežev je na tem svetu veliko. Pravzaprav jih je veliko več kot bogatih ljudi. Le redki pa svoje življenje posvetijo skrbi za revne, ki si sami ne morejo pomagati. Ena takšnih je bila sveta mati Terezija. Kot redovnica je živela v Indiji. Po ulicah je pobirala bolne in umirajoče reveže. Bila je skromna, predana molitvi in skrbi za ljudi, ki so živeli na robu družbe.

Papež razloži bistvo Velikega četrtka.Vatikanu poteka cepljenje 1200 revežev in oseb z družbenega obrobja.Škofje vabijo k spremljanju bogoslužij iz krajevne stolnice. Kdaj bodo na Radiu Ognjišče?Vlada do konca junija podaljšala ukrep pomoči za verske uslužbence.

Medijsko skupnost je včeraj presenetil sklep vlade, da prekine financiranje Slovenske tiskovne agencije. Urad vlade za komuniciranje je v informaciji, ki jo je vlada v ponedeljek sprejela dopisno, zapisal, da so pred sklenitvijo pogodbe o opravljanju javne službe v prihodnjem letu direktorja STA Bojana Veselinoviča pozvali k predložitvi dokumentov, iz katerih bi lahko razbrali finančno poslovanje agencije, a ta tega ni storil. Veselinovič je povedal, da niso prejeli niti nadomestila za oktober, čeprav so odgovorili na vse dopise v skladu z zakonom. Preostale teme oddaje: - Komentar na vladno odločitev o prekinitvi financiranja STA: gre za nov politični napad na medije. - Italijani bodo zaradi zaprtja gospodarstva decembra porabili občutno manj. - Odmevno sojenje Shellu, enemu od največjih podnebnih onesnaževalcev. - Zoisova nagrada za življenjsko delo Tamari Lah Turnšek in Stanislavu Pejovniku.

Kitajska moč na svetovnem geopolitičnem odru očitno narašča že kakih trideset let, nekako od uveljavitve Dengovih gospodarskih reform in krvavega zatrtja prodemokratičnih protestov na pekinškem Tiananmenu. No, pandemija novega koronavirusa pa je v slabem in dobrem – od začetnega, neodgovornega prikrivanja izbruha, do implementacije po vsem sodeč precej učinkovitih sredstev za njegovo zajezitev in zdaj še do pošiljanja medicinske pomoči v druge države, ki jih je prizadel covid–19 – nedvoumno potrdila, da bo dežela na oni strani Velikega zidu z velikimi črkami pisala zgodovino 21. stoletja. To slej ko prej pomeni, da bomo vsi morali čim prej poglobiti svoje védenje o kitajski zgodovini, umetnosti, duhovnosti in filozofiji. Korak v tej smeri smo napravili v tokratnih Glasovih svetov, saj smo v njih spregovorili o Konfuciju, mislecu s preloma iz 6. v 5. stoletje pred našim štetjem, ki je bržčas bolj kakor kdorkoli drug zaznamoval večtisočletno kitajsko civilizacijo. V kakšnih okoliščinah je torej Konfucij živel in deloval? Kateri so temeljni koncepti, temeljna vodila njegove filozofije? Kako in zakaj so naleteli na tako močan odmev na Kitajskem? Kolikšen je njihov vpliv na Kitajce danes? Česa bi se pri Konfuciju lahko naučili Evropejci? – Ta in druga sorodna vprašanja smo pretresali v pogovoru s sinologinjo, specialistko za kitajske filozofske tradicije in soustanoviteljico Oddelka za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Jano Rošker. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: ErikaWittlieb (Pixabay)

Ob nastajanju Velikega madžarsko-slovenskega spletnega slovarja, ki vsebuje več kot 77.000 iztočnic, so njegovi ustvarjalci velikokrat prišli do meja svojih jezikovnih zmožnosti. Pri reševanju posameznih primerov so bili iznajdljivi in včasih tudi sladkosnedi. Mladen Pavičič je šel preizkusit, ali je madžarska sladica somlói galuska res slovenska blejska grmada. V oddaji boste izvedeli, ali se je njegov okus zmotil, sicer pa bomo našteli še nekatere druge primere iz tega pomembnega dela, ki zapolnjuje praznino na tem področju. Čeprav je madžarščina naš sosednji jezik in jezik manjšine, v šolskem sistemu ni dovolj enakomerno navzoča. Še posebej osrednji slovenski prostor ne ponuja pravih možnosti v okviru šolskega sistema. Vse to pa dolgoročno vpliva na medsebojno sodelovanje in poznavanje. Slovar je nastal v sodelovanju slovenistike na univerzi ELTE (Eötvös Loránd Tudományegyetem) in založbe Akadémiai Kiadó ter s finančno pomočjo Vlade Republike Madžarske in madžarskega Ministrstva za človeške vire. Je prosto dostopen in dosegljiv na spletni strani www.szotar.net. Namera za nastanek slovarja je prišla z najvišje državne ravni leta 2012. Ob takratnem obisku madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana v Sloveniji sta državi podpisali izjavo o nameri uresničenja projekta izdelave znanstvenega slovensko-madžarskega in madžarsko-slovenskega slovarja. Madžarska stran je svojo namero uresničila, slovenska pa je v teh letih dokončala koncept slovarja. Na slovenski strani letos načrtujejo izdajo prvega dela slovensko-madžarskega spletnega slovarja. V izhodišču bo obsegal 10.000 gesel, njegova rast pa bo odvisna od financiranja. Nosilec projekta je Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.

Če ne zaradi drugega pa zaradi Velikega črnega bika, ki je še vedno na seznamu obveznega branja pri srednješolskem pouku slovenskega jezika in književnosti, je Dane Zajc v naš skupinski kulturni spomin zapisan predvsem kot pesnik. S tem ni sicer nič narobe, kljub temu pa je treba reči, da književni opus, pod katerega je podpisan Zajc, ki bi bil pred dnevi, 28. oktobra, dopolnil 90 let, vendarle pomembno presega poezijo za odrasle. Zajc je bil namreč tudi občutljiv pesnik za otroke, napisal je lepo število tehtnih esejev, no, z vidika zgodovine slovenske literature pa je najbrž bilo še posebej signifikantno njegovo dramsko pisanje. Od zgodnjih šestdesetih, ko je ustvaril svojo prvo igro, Otroka reke, pa tako rekoč do konca življenja, ko je snoval svoje zadnje delo, nedokončano dramsko besedilo Jagababa, se je Zajc posvečal ustvarjanju za oder. In prav tej plati njegove umetnosti smo se posvetili v tokratnem Kulturnem fokusu. Po labirintu Zajčeve dramatike smo se gibali s pomočjo naše tokratne gostje, literarne zgodovinarke in urednice pri Slovenski matici dr. Ignacije Fridl Jarc, ki je o Zajčevi dramatiki nedavno predavala na posebnem simpoziju, ki so ga v počastitev umetnikove devetdesetletnice organizirali ZRC SAZU, založba Beletrina in Slovenska matica. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: RTV SLO - foto BoBo

Zakaj je narava zasenčena z matematično stvarnostjo? Koliko je sploh fizikalnih zakonov? Ali vesolje sledi urejenemu sistemu ali pa je neka poljubna mineštra dogodkov? Ob teh vprašanjih je v oddaji razmišljal dr. Milan Balažíc. Spregovoril je tudi o tekmi na Luni ter povabil na moravške dneve astronomije konec tedna.

Večji ko je vpliv Kitajske na svetovne zadeve, pomembneje se zdi poznati kitajsko miselnost, kitajsko umetnost, kitajsko književnost. Toda: kje neki začeti? Katera vrata, ki vodijo k boljšemu razumevanju veličastne, tritisočletne civilizacije na oni strani Velikega zidu, se najlažje odpirajo? – Številni poznavalci so prepričani, da je specifičnega duha Kitajske najbolje začeti spoznavati ob prebiranju poezije, nastale pred kakimi trinajstimi stoletji, v času dinastije Tang (618-907). Takrat so namreč ustvarjali Li Bai, Du Fu, Wang Wei in drugi, ki so najprej že med samimi kitajskimi pozneje pa tudi med zahodnimi bralci obveljali za umetnike nesmrtnega genija. Zato smo v tokratnem Sobotnem branju v precep vzeli Svet v kaplji rose, prvo neposredno iz klasične kitajščine v slovenščino prevedeno antologijo tangovske lirike, ki jo je za založbo Aristej pred nedavnim pripravila sinologinja dr. Maja Lavrač. Izjemno umetniško moč tega pesništva nam je pomagala razkrivati pesnica, predlanska Jenkova nagrajenka Veronika Dintinjana. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Obletnici majhnega koraka za človeka, a velikega za človeštvo smo namenili oddajo Zanimivosti nočnega neba. Koliko ljudi je do zdaj stopilo na Luno, zakaj vidimo samo eno stran našega naravnega satelita in od kod imena kraterjev in morij na njem? Z nami je bil strokovnjak za Luno Aleksander Božič.

Te dni mineva 70 let od izida kultne znanstvenofantastične knjige Georgea Orwella z naslovom 1984. Z aktualizacijo koncepta Velikega brata nimamo nikakršnih težav. Na Kitajskem Orwella še vedno ne berejo, zanikajo tudi pokol na Trgu nebeškega miru pred 30 leti. Čehi so svojo politično pomlad že doživeli, zdaj protestirajo proti tajkunskemu premierju, a jih bo najbrž prehitelo poletje. Tri morja so se zlila v Ljubljano. Naš prijatelj Jean-Claude se je še enkrat več naredil Francoza, nearbitražna Kolinda je prenesla tri (u)more Donalda Trumpa, ameriški energetski minister Perry pa nas je prepričeval o okoljski neškodljivosti frekinga. Tekmovalnost med tretjemorskimi državami za naklonjenost velikih bratov bo nujna. Ker sicer bomo pač prisiljeni ugasniti luči in bomo iztirili na digitalni avtocesti … Na domači športni avtocesti pa odmeva košarkarska združitev ljubljanske Olimpije in zagrebške Cedevite. Lahko razumemo patriotske, “karmične” in barvne pomisleke ob združevanju Olimpije in Cedevite. A če bi na podobne načine Slovenija in Hrvaška združili še kakšne nekorporativne interese, ne bi bilo nujno slabo. Morda bi s košarkarsko logiko lažje rešili tudi arbitražo, čeprav je res, da najbrž v Sloveniji ne bi bili tako navdušeni, če bi se Olimpija recimo preselila v Zagreb … Avtor: Luka Hvalc

Cerkniško jezero, ki je del Notranjskega regijskega parka, velja za eno največjih presihajočih jezer v Evropi. Po svoji biotski raznovrstnosti pa se najbrž lahko kosa tudi z jezeri v svetovnem merilu.Tam so opazovali polovico vseh evropskih vrst ptičev, od 180 vrst dnevnih metuljev, kolikor jih je pri nas, so jih na območju jezera našteli kar 125. Ob Cerkniškem jezeru živi tudi 15 vrst dvoživk, mednje sodita tudi veliki pupek in hribski urh. Bolj znan je verjetno urh, ki sicer sodi v družino žab, a vendar ga od njih loči okrogel jezik, ki ga ne more iztegniti tako, kot to lahko počnejo žabe. Veliko bolj skrivnosten pa je veliki pupek, ki mu zaradi videza včasih rečejo tudi zmajček.Obe dvoživki sta na rdečem seznamu in tudi zato, da se vrsti ohranita, so pupkom in urhom v Notranjskem parku v sklopu projekta KRAS.RE.VITA uredili nova bivališča, ki bodo v sklopu poti ob Cerkniškem jezeru v prihodnje na ogled tudi javnosti.

Trgovinska vojna, ki se je v preteklem letu razbohotila med dvema največjima gospodarstvoma sveta, Združenimi državami Amerike in Kitajsko, bo letos brez dvoma pomembno določala koordinate gospodarskih trendov po vsem svetu. Načelni povod zanjo – veliko neravnovesje v blagovni menjavi med državama. Kot po nekakšnem zgodovinskem paradoksu se je Kitajska nekoč že znašla v podobni situaciji, ko je neprimerljivo več izvažala kot uvažala. Angleži so namreč v 19. stoletju iz Kitajske tovorili ogromne količine čaja ter še nekaj svile in porcelana, Kitajcev pa zahodni izdelki sploh niso zanimali. Vse dokler ni angleška prodajna uspešnica na kitajskem trgu postal opij. Opijska epidemija je postala pereč problem za celotno kitajsko družbo, toda ko se je cesarski dvor vendarle resno lotil prepovedane trgovine z opijem, je Velika Britanija v imenu zaščite svobodne trgovine Kitajski napovedala vojno. Opijske vojne so dodobra razgalile vojaško in tehnološko zaostalost vase zaprtega kitajskega cesarstva in Kitajsko spravile v polkolonialno odvisnost, ki je boleče zarezala v kitajsko samopodobo. O opijskih vojnah ter o razlogih, ki so do njih pripeljali, se je v Glasovih svetov s sinologom, prof. dr. Mitjo Sajetom pogovarjala Nina Slaček.

Umetna inteligenca je danes že vseprisotna tehnologija. Usmerja naše gibanje po spletu, izbira najboljše kandidate za delovna mesta, trguje na borzi, ugotavlja, kdo je najverjetneje zločinec. Zdi se, kot da ji prepuščamo odločitve, ki so bile nekdaj v domeni človeka. Nič presenetljivo zato ni, da umetna inteligenca danes v ljudeh zbuja zelo močna čustva in odzive. Pogosta so apokaliptična svarila, da drvimo v družbo totalnega nadzora, v kateri bodo svobodne odločitve posameznika stvar preteklosti. Vsekakor se že danes kaže, da lahko uporaba umetne inteligence povečuje družbene neenakosti in da se moramo, če ne želimo povsem izpustiti nadzora iz rok, njene rabe lotiti s precejšnjo mero znanja. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: geralt/Pixabay

Pot po Trubarjevem Trstu si je lani ob prazniku Slovencev v Italiji Slofestu zamislila nekdanja profesorica zgodovine in filozofije na Liceju Franceta Prešerna Marta Ivašič. Njegove poti po mestu, zlasti palačo Petra Bonoma je že pred leti raziskovala skupaj z dijaki. Pot po najstarejšem delu mesta vodi od Velikega trga vse do palače škofa Petra Bonoma, ki je srce Trubarjeve zgodbe v Trstu, do cerkve svetega Justa, Bonomovega nekdanjega vrta, cerkve svetega Silvestra in bližnje jezuitske cerkve, do palače Žige Zoisa v bližini Velikega trga, ki je imel v Trubarjevem času pred pol tisočletja povsem drugačno podobo. Z Marto Ivašič se je po tej poti sprehodila Tjaša Lotrič.

SPORED: - PLANICA in menjava JANUSA: od 6 min 15 sek do 11 min 15 sek - Nogometna reprezentanca in Tomaž KAVČIČ: od 11 min 15 sek do 23 min 40 sek - afera Zlatko ZAHOVIĆ: od 23 min 40 sek do 43 min 50 sek - derbi OLIMPIJA - MARIBOR: od 43 min 50 sek do 47 min - EVROLIGA in OLIMPIJA (košarka): od 47 min do 51 min - košarkarske kvalifikacije za nastop na Svetovnem prvenstvu: od 51 min naprej Nova epizoda “Velikega Športnega Podkasta”, pregleda najpomembnejših dogodkov v slovenskem športu, je tu! Tokratno epizodo smo posvetili najbolj perečim in zanimivim temam preteklih tednov. Najprej smo spregovorili o zaključku skakalne sezone in menjavi na položaju glavega trenerja, nato pa smo podkast nadaljevali z debijem Tomaža Kavčiča na selektorskem stolčku slovenske nogometne reprezentance. Kaj je pokazala prva tekma? Ali je Kavčić primerna oseba za vodenje reprezentance? Ali precenjujemo naše igralce? Kaj je večji problem? Sistem ali igralci? Nato smo se posvetili novi aferi Zlatka Zahovića, ki je zopet razburkal slovensko javnost. Je problem Zlatko Zahović ali pa se problem skriva drugje? Tudi tukaj smo skušali afero podrobno analizirati iz vseh možnih vidikov, navijaških in strokovnih. Zazrli smo se tudi proti ključnemu vseslovenskemu derbiju med Olimpijo in Mariborom, ki se bo odvil ta vikend. Za konec in dobro mero pa seveda na cedilu nismo pustili ljubitelje košarke. Najprej smo nekaj besed spregovoril o vseh težavah na relaciji med Evroligo in FIBO, ki vplivajo tudi na slovensko reprezentanco in klube. Kako veliko škodo je slovenski klubski košarki naredilo vodstvo Olimpije s tem, ko so izgubili evroligaško licenco? Reprezentanca in kvalifikacije za svetovno prvensto. Zakaj mnogi trenerji trdijo, da so kvalifikacije neregularne? Ali bomo v nadaljevanju kvalifikacij izgubili še Prepeliča, Blažiča in Vidmarja? S kom bomo igrali? Vse to in še več v novi epizodi Velikega Športnega Podkasta. Prijazno vabljeni k poslušanju in komentiranju.