Podcasts about optimisti

Ugotovili so, da le pet minut sproščenega smeha zadostuje za sintezo in sprostitev primerne doze endorfinov ali hormonov sreče. Ti pripomorejo k sprostitvi, optimizmu in dobremu razpoloženju. Smeh je edino zdravilo, ki se ga lahko užije v neomejeni količini in nima stranskih učinkov. V Svetopisemkih Pregovorih lahko preberemo: "Srce veselo daje dobro zdravilo, duh potrt pa kosti suši." Ta svetopisemski recept, ki je bil napisan pred skoraj 3000 leti podpirajo tudi ugotovitve strokovnjakov iz novejših časov. Ugotovili so, da smeh vzpodbudi delovanje imunskega sistema za 48 ur, medtem, ko pojav negativnega čustva ali neprijetne izkušnje ohromijo moč telesne obrambe za celih 24 ur. Optimističnim ljudem se hitreje celijo rane, zdravijo akutna obolenja, kronični potek bolezni pa poteka bolj umirjeno in z manj zapleti. Zanimivo je, da pri smehu obremenimo samo 14 obraznih mišic, pri jezi in nezadovoljstvu pa kar 72. Verjetno se boste strinjali, da je človek z nasmehom tudi nekako lepši. Smeh pozitivno vpliva tudi na okolico. Ljudje, ki se družijo z nasmejanim človekom, sčasoma tudi sami postanejo optimistični in dobrovoljni. In obratno, v negativnem okolju se lahko tudi sami navzamemo slabe volje in zamorjenosti. Nekdo je nasmeh opisal takole: Največkrat deluje prav čudežno. Obogati tistega, komur je namenjen, in ne osiromaši tistega, ki ga podarja. Zablesti kot sončni žarek, a spomin nanj lahko ostane za vedno. Nihče ni tako bogat in niti tako reven, da si ga ne bi mogel privoščiti. Z njim lahko vsak samo pridobi. Nasmeh prinaša srečo v hišo, pozdrav bližnjemu, pomoč pri sklepanju poslov. Je počitek utrujenemu, kažipot izgubljenemu, sončni žarek žalostnemu in najboljše naravno zdravilo proti jezi. Ni ga moč kupiti, izprositi, izposoditi ali ukrasti, ker ima vrednost samo, kadar se podarja. Gotovo je, da se je bolje s smehom otresati sveta, kakor pa ga zalivati s solzami. Tudi Jezusovo priporočilo se glasi, naj hudo premagujemo z dobrim. Če boste pri drugih iskali in izpostavljali tisto, kar je dobro, boste povzdigovali dobro, ki je v vas samih. Ko boste utrujeni ali nesrečni, ko se vam bo zgodila krivica in vam bo hudo, se spomnite na nekaj, kar vas je v preteklosti nasmejalo. Pomislite na kaj vzpodbudnega in razmišljajte o dobrih rečeh.

Svetovno gospodarstvo se bo letos po najnovejši oceni Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj okrepilo za 3,1 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več od februarske napovedi. Napoved je boljša za Združene države in Kitajsko, nekoliko slabša pa za Nemčijo. Bolje kaže tudi Sloveniji, ki pa se bo morala posvetiti reformam, predvsem pokojninski in zdravstveni. OECD naši državi za letos napoveduje 2,3-odstotno rast, potem ko je novembra lani napovedovala 1,8-odstotno.

Přestože válka na Ukrajině trvá už třetí rok a ačkoli konce zatím není vidět, Ukrajinci neztrácejí dobrou víru a optimismus. Většina jich také schvaluje činnost prezidenta Volodymyra Zelenského, i když jeho podpora stále klesá. Obyvatelstvo země je ovšem dál přesvědčeno, že vítězství bude nakonec na straně Ukrajiny. Řada z nich by ovšem uvítala ráznější mobilizaci.Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Kauno apygardos teismui panaikinus žemesnės instancijos teismo nutartį, kuria buvo leista Kauno miesto vaiko teisių apsaugos skyriui paimti iš Vilčinskų tris nepilnamečius vaikus, jie grąžinami tėvams.Valstybės duomenų agentūros direktorė Jūratė Petrauskienė teigia, kad nors pernai verslas neigiamai vertino Lietuvos ekonomikos padėtį, gyventojų nuotaikos metų pabaigoje pradėjo gerėti ir jie metus vertino geriau nei 2022 metais. Jos teigimu, vartotojai optimistiškiau žvelgia į šiuos metus ir tikisi savo namų ūkio padėties pagerėjimo.LRT Tyrimų skyriaus duomenimis, nušalinto prezidento Rolando Pakso žento įmonės neatitinka nacionalinio saugumo interesų. Aivaras Stumbras, norėdamas plėtoti vėjo elektrinių parkus, buvo tikrinamas specialios saugumo komisijos, kuri uždraudė elektros perdavimo bendrovei „Litgrid“ sudaryti su juo sutartis.Potvynis pamaryje - neslūgsta. Šilutės rajone apsemta penkiolika kaimų ir daugiau nei pusšimtis juose esančių sodybų. Anot specialistų, vandens lygis upėse kyla itin sparčiai, tad situacija išlieka sudėtinga, prognozuojama, jog potvynis gali dar labiau stiprėti. Apsemtuose kaimuose gyvenančius artimuosius žmonės pasiekia brisdami apsemtais keliais, kur vandens gylis vietomis siekia ir vieną metrą.. Ved. Darius Matas

I Česko se konečně probouzí z covidové letargie. Poroste slabě, ale přece. A inflace padne na kolena. Platy se zvýší nejen na papíře, ale i v reálu a Češi přestanou obracet každou korunu, predikuje ekonom Dominik Stroukal.Česko se jako jediné z celé Evropské unie zatím nevrátilo k růstu, který zažívalo před pandemií. V příštím roce stagnace skončí a tuzemská ekonomika opět poroste. Podle České národní banky tempem 1,2 %. Podle Ministerstva financí dokonce o 1,9 %. OECD je s předpovědí někde uprostřed.Porosteme. Konečně„Optimističtější je Zbyněk Stanjura. Cynik by řekl, že musí být, protože podle toho vychází jejich plánované daňové příjmy. Já bych se ale přikláněl na stranu ČNB. Ministerstvo financí oproti své minulé prognóze ta čísla stahuje dolů a myslím si, že je bude ještě dál upravovat. Já osobně cítím ten růst nižší,“ komentuje vládní odhady růstu HDP Dominik Stroukal, člen NERV a ekonom z Metropolitní univerzity Praha.Nejlepší zprávou pro příští rok ale podle Stroukala je, že česká čísla v příštím roce potlačí nahoru nikoli vláda, ale spotřebitelé. „Je to slabší růst, ale po dlouhé době konečně růst. Ale zajímavé je, že by ho měla nakopnout spotřeba, že by ho prostě neměla hnát vláda.“Vyšší mzdy konečně pocítímeSpotřebu podnítí nejen očekávané snížení základní úrokové sazby, které by mohlo přijít v příštích měsících. Lidem se uleví od vysoké inflace, mzdy tedy konečně porostou rychleji než ceny. Stroukal odhaduje pro příští rok čtyřprocentní růst reálných mezd.„Není to jenom o sazbách. Sníží se inflace. Bude stále nízká nezaměstnanost, která by se podle obou prognóz měla držet kolem tří procent. Na trhu práce bude určitý tlak na růst mezd. Ten může být někde v průměru. Za rok mezi šesti a sedmi procenty. Při nižší inflaci se dostáváme na růst reálných mezd o čtyři procenta. To je něco, co prostě spotřebu dokáže nakopnout,“ uvedl v podcastu Ve vatě.Reálné mzdy, tedy to, co si skutečně můžeme za své výplaty koupit, klesaly sedm kvartálů v řadě. Vrátily se tak o pět let zpátky, na úroveň roku 2018. „Jeden z důvodů, proč teď neutrácíme, je fakt, že nám reálně klesají příjmy, otáčíme každou věc v krámě, je dražší a dražší. A příjmy nám zůstávají stejné nebo vzrostly jenom o trošku. Prostě reálně chudneme. To se muselo na spotřebě podepsat,“ vysvětluje.Výzkumná agentura PAQ Research v šetření pro Český rozhlas zjistila, že aktuálně 37 % domácností negeneruje žádné úspory. Utratí všechno nebo dokonce víc, než vydělají. Před začátkem inflační vlny to bylo 19 %.Inflaci zkrotímeInflaci čeká ČNB za celý příští rok 2,6 %. Ministerstvo financí počítá se třemi procenty. „V lednu ještě dojde k přecenění. Inflace klidně může začínat i šestkou sedmičkou. Ale v únoru se dostaneme lehce nad dvojku,“ má za to Stroukal.Radu České národní banky čeká do konce roku ještě jedno zasedání, kde se bude rozhodovat o sazbách. Zda půjdou 21. prosince sazby dolů, si Stroukal neodvažuje tipovat. „Je to fifty fifty. Technicky by měly, ale záleží na tom, jestli dostanou z trhu dost zpráv o tom, jaké bude lednové zvýšení cen. Zatím chodí dost negativní zprávy, že vyskočí hodně. To nahrává tomu, že sazby ještě nepadnou. Ale možná tam ještě nějaký vánoční dáreček pošlou.“Poslechněte si celou epizodu. Ve vatě. Podcast novinářky Markéty Bidrmanové. Poslechněte si konkrétní rady investorů a odborníků na téma investic, inflace, úvěrů a hypoték. Finanční „kápézetka“ pro všechny, kterým nejsou peníze ukradené. Vychází každý čtvrtek. Poslouchejte na Seznam Zprávách, Podcasty.cz nebo ve všech podcastových aplikacích. V podcastu vysvětlujeme základní finanční pojmy a principy, nejde ale o investiční poradenství. O čem byste chtěli poslouchat příště? Co máme zlepšit? A co naopak určitě neměnit? Vaše připomínky, tipy i výtky uvítáme na adrese audio@sz.cz.

Drugi poudarki oddaje: - Prah glede morebitnega ukinjanja rentgena in razvojne ambulante v zdravstvenem domu Idrija se še ni polegel - Občina Bloke uresničila svoje obveznosti za graditev doma starejših občanov - V občinah Bistrica ob Sotli in Brežice kmalu ne bo več skrbi glede oskrbe z vodo - Skupina mladih v Postojni vnovič oživela gledališko skupino, kar dvakrat so takoj napolnili dvorano

Črna na Koroškem je ob nepredstavljivem besu narave, ki se je znesla nad to vasico, čez noč postala simbol upanja, medsebojne povezanosti in nesebične pomoči ljudem ne samo iz vse naše države, ampak tudi iz tujine. Danes, mesec in pol po teh dogodkih, je stanje v Črni videti nekaj povsem drugega od prvih fotografij, ki so ob ujmi pretresle vso Slovenijo. A težave se, kot vedno, skrivajo v drobnem tisku. Ta v tem primeru pomeni zimo, ki je pred vrati.

České firmy vyhlížejí budoucnost s mírným optimismem. Tvrdí to průzkum, který mezi domácími společnostmi uspořádala banka ČSOB. Co firmy očekávají od bank, čeho se podnikatelé nejvíc bojí a jak se rozhodují mezi korunou a eurem?  To jsou témata, která v dalším vydání e15 Castu probíral Nikita Poljakov s Pavlem Prokopem, výkonným ředitelem firemního bankovnictví ČSOB. www.e15.cz

Slovenska delegacija je na poti v New York, kjer bo generalna skupščina Združenih narodov pojutrišnjem glasovala o novih nestalnih članicah Varnostnega sveta za obdobje 2024-2025. Za sedež vzhodnoevropske skupine se poleg Slovenije poteguje Belorusija. Kampanja Slovenije je bila relativno kratka in je stekla po odločitvi decembra 2021. Zunanja ministrica Tanja Fajon je bila ob koncu kampanje optimistična. Druge teme oddaje: - V Beogradu sinoči množični protesti proti nasilju. Nasprotniki vlade danes na ulicah Varšave - Vzrok za tragično železniško nesrečo v Indiji naj bi bila napaka v signalizaciji - Občine v vse večjih finančnih težavah, želijo si vključenosti pri pripravi ukrepov

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Ranní brífink Jaroslava Maška: Dobré jitro, je středa 22. února, svátek slaví Petr, tedy i Petr Svoboda, který před pětadvaceti lety vstřelil vítězný gól Rusům na turnaji v Naganu. O tom, co teď bývalý hokejista a sportovní byznysmen dělá a jak se dívá na svět kolem sebe, se můžete dočíst právě teď ve velkém rozhovoru na HN.cz. To je ze sportu všechno, co potřebujete pro dnešek vědět, pojďme na ekonomiku. Od mikrofonu ranního brífinku Hospodářských novin vás zdraví Jaroslav Mašek.

Ranní brífink Jaroslava Maška: Dobré jitro, je středa 22. února, svátek slaví Petr, tedy i Petr Svoboda, který před pětadvaceti lety vstřelil vítězný gól Rusům na turnaji v Naganu. O tom, co teď bývalý hokejista a sportovní byznysmen dělá a jak se dívá na svět kolem sebe, se můžete dočíst právě teď ve velkém rozhovoru na HN.cz. To je ze sportu všechno, co potřebujete pro dnešek vědět, pojďme na ekonomiku. Od mikrofonu ranního brífinku Hospodářských novin vás zdraví Jaroslav Mašek.

Tässä jaksossa lähestymme ihmisen tunnemaailmaa, toimintaa ja keinoja jäsentää maailmaa hieman totutusta poikkeuksellisella tavalla. Samalla kertaa saamme ruksittua jälleen monen kuulijan vierastoiveen listalta pois. Tällä kertaa pureudumme tutkimaan ihmisen tunne-elämää ja toimintaa enemmän biologian pohjalta.  Pohdimme mm. suuren v*tutustutkimuksen pohjalta, että mikä meitä suomalaisia v*tuttaa ja miten usein tai lujasti? Entä mistä ja miten ihmisen tunteet syntyvät, voiko niitä mitata ja kuvantaa jollain tavalla? Mihin tunteita ylipäätään tarvitaan ja voiko niitä hallita? Menemmekö me ihmiset automaattiohjaus päällä vai teemmekö tietoisia päätöksiä? Onko ihmisen tunteet vain "sykkiviä synapseja" vai jotain mystisempää jossain syvemmällä? Olemmeko luontaisesti optimisteja vai pessimistejä?  Miten rakastuminen syntyy, vaikuttaako siihen sisäinen kauneus, ulkonäkö, vauraus vai jokin muu? Voiko elintapoja muuttaa tahdonvoimalla vai mitä muutokseen tarvitaan? Miksi ihmiset ovat pahoja toisilleen ja tekevät ikäviä asioita? Onko pahuus opittua vai kovakoodattuna ihmisen perimään? Miksi olemme välillä rehellisiä ja välillä valehtelemme? Onko ihmisellä 100% vapaa tahto vai ei?  Näitä ja muita kysymyksiä pohdimme lääketieteellisen kuvantamisen professori, laillistettu psykologi ja tietokirjalija Lauri Nummenmaan kanssa. Linkit: Optimal Performance - Hyvinvointiluennot ja verkkovalmennukset: https://www.optimalperformance.fi/ - Kuntosali ja valmennuskeskus, Helsinki: https://www.opcenter.fi/ Lahti: https://www.opcenterlahti.fi/ Lauri Nummenmaa Kotisivu: https://nummenmaa.fi/kirjat/ Twitter: https://twitter.com/lnummenmaa Kirjat: https://nummenmaa.fi/kirjat/

Kako blizu prepada so vojna in z njo energetska in vsesplošna draginja potisnile Evropsko unijo? Negotovost je velika, pesimisti napovedujejo val nezadovoljstva in proteste po vsej Evropi. Optimisti rešitve pričakujejo že na tokratnem rednem zasedanju voditeljev Unije v Bruslju. O izzivih in rešitvah voditelj Luka Robida in gostje v studiu. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jure Požgan, profesor na Fakulteti za družbene vede; dr. Rok Spruk, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; Marko Štucin, državni sekretar za evropske zadeve, mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve.

Par Latvijas Nacionālā simfoniskā orķestra 97. koncertsezonā gaidāmajiem notikumiem stāsta orķestra direktore Indra Lūkina. Šī sezona klausītājiem sola tikšanos vijolnieku Gidonu Krēmeru, pianistu Andreju Osokinu, ērģelnieci Ivetu Apkalnu, soprānu Karenu Vūru, diriģentiem Vasiliju Sinaiski, Žanu Klodu Kazadesī, Ģintaru Rinkeviču u. c. Sezonu LNSO atklās 30. septembrī plkst. 19 Lielajā ģildē, kad pie diriģenta pults atgriezīsies Kristīna Poska ar solistiem – igauņu vijolnieku Robertu Traksmanu un Amsterdamas Concertgebouw orķestra altu grupas koncertmeistari Santu Vižini. "Sākot orķestra 97. sezonu, mums ir gan labas, gan ne tik labas ziņas – Lielajā ģildē, šobrīd vienīgajā akadēmiskās mūzikas koncertzālē Rīgā, renovācijas darbi pagaidām tomēr nesāksies, kā tas iepriekš tika plānots. Labā ziņa ir daudz svarīgāka – LNSO sāk sezonu ar jaunu māksliniecisko vadītāju un galveno diriģentu; viņa vārds jums droši vien jau palicis prātā – tas ir 22 gadus jaunais somu talants Tarmo Peltokoski. Arī sliktajā ziņā var saskatīt ko labu – lai vai kā, bet Rīgas publikai būs iespēja klausīties daudzus mūsu koncertus ar izciliem māksliniekiem tepat, galvaspilsētā. Un arī reģionu klausītājiem nav pamata bēdāties – vairāki no plānotajiem koncertiem notiks tieši reģionālajās koncertzālēs. Par to, cik svarīga loma orķestra radošajā dzīvē ir galvenajam diriģentam, būtu lieki runāt. Esam patiesi laimīgi par  satikšanos ar Tarmo Peltokoski un aicinām klausītājus doties 2022./23.gada sezonas kopīgajā muzikālajā ceļojumā!" skaidro LNSO direktore Indra Lūkina. Sestdien, 8. oktobrī, LNSO ceļi vedīs uz Rēzekni, kur plkst. 18 Latgales vēstniecībā Gors koncertā "ORGANismi 2022. Iveta Apkalna, LNSO un VAK Latvija" diriģentu Gunta Kuzmas un Māra Sirmā lasījumā varēs dzirdēt Aleksandra Gilmāna, Pētera Vaska, Ārona Koplenda un Filipa Glāsa mūziku. Sestdien, 22. oktobrī, plkst. 18 koncertzālē Cēsis koncertā Gidons Krēmers un Latvijas Nacionālais simfoniskais orķestris diriģenta Andra Pogas vadībā uz skatuves kopā ar LNSO kāps vijolnieks Gidons Krēmers, kura atskaņojumā skanēs Sofijas Gubaiduļinas 1980. gadā komponētais, Krēmeram veltītais koncerts vijolei un orķestrim Offertorium. Tāpat klausītāji varēs baudīt Johannesa Brāmsa Ceturto simfoniju. Īpašu programmu LNSO iecerējis arī ar savu jauno māksliniecisko vadītāju un galveno diriģentu Tarmo Peltokoski. Pirmais koncerts, kurā diriģents uzņemsies orķestra vadību, norisināsies sestdien, 19. novembrī, koncertzālē "Cēsis". Programmā iekļauts Krista Auznieka skaņdarbs Grace, Žana Sibēliusa Piektā simfonija un Ralfa Vona-Viljamsa Piektā simfonija. Otrreiz Tarmo Peltokoski vadībā orķestris uzstāsies sestdien, 10. decembrī, Rīgas Domā. Koncertā "LNSO un Tarmo Peltokoski. Vasks un Vona-Viljamsa Jūras simfonija" mūziķiem pievienosies somu soprāns Silja Ālto un  baritons Rihards Millers. Programmā - arī Pētera Vaska Musica serena.

Miran Ipavec se avtoštopa poslužuje že skoraj štiri desetletja, od obiska koncerta skupine Queen v Milanu leta 1984. V tem času je "preštopal" več kot 500 tisoč kilometrov Dolgoletni avtoštopar Miran Ipavec si med drugim lasti kar nekaj tozadevnih rekordov. Discipline, v katerih tekmuje predvsem sam s seboj, si izmišljuje sproti: leta 2015 je denimo v desetih dneh preštopal 31 evropskih držav, tri leta pozneje pa v dobrih dvajsetih kar 42 (izpustil je le Portugalsko in štiri otoške; Ciper, Malto, Irsko in Islandijo). Prav v teh dneh je načrtoval začetek poti do Tokia, vendar je moral svoje načrte zaradi vojne v Ukrajini za nekaj časa zamakniti. Kljub temu pa je v zadnjih tednih prepotoval več kot 6.000 kilometrov; obiskal je Srbijo in opravil par poti na sever Evrope; dvakrat je bil na Nizozemskem, pa tudi v belgijski prestolnici, kjer otrokom diplomatov pripoveduje o svojih izkušnjah. Glede na to, da sem se vozil z več kot 11 tisoč vozniki, ne bom rekel, da me ni bilo nikoli strah. Peljal sem se že tudi 280 km/h, pa me takrat ni bilo strah. Me je pa bilo strah, ko je kak šofer vozil 70 ali pa 80 km/h, pa ni bil prepričan o svojem znanju.

Obsežen požar na Krasu je gasilcem s pomočjo zračne flote - kot kaže - po devetih dneh izjemnih naporov le uspelo ukrotiti. A še vedno so posamezna žarišča, zato nevarnosti, da bi se požar spet začel širiti, še ni konec. Prizadeto območje ja danes obiskal tudi premier Robert Golob in napovedal izdelavo akcijskega načrt za preprečevanje požarov. Drugi poudarki oddaje: - Ruski napad na Odeso za Ukrajino in Zahod kršitev sporazuma o izvozu ukrajinskega žita. - Delež najnovejšega podtipa koronavirusne različice omikron pri nas skoraj 90-odstoten. - Motokrosist Tim Gajser kljub sedmemu mestu v Belgiji ohranja visoko prednost vodilnega v svetovnem prvenstvu.

Taja Zuccato me je povabila na prijeten pogovor, ki sva ga posnela za njeno oddajo KompasUSODA. Opis oddaje: Na pol filozofski pogovor s Klemnom Selakovičem. ;) avtorjem podkasta AIDEA. O zavesti, brezpogojni ljubezni, o bogu. O naprednih raziskavah zdravljenja najglobljih travm. O digitalnih nomadih, svobodomiselnem pristopu do življenja in odnosu s tradicionalisti. O..... marsičem, tudi poštenosti bitcoina in zakaj Selakovič ne verjame v partnersko brezpogojnost. :)

Ta epizoda je odziv na aktualno družbeno stanje. Ali vsaj naše doživljanje razmer. Kako smo? Ne dobro. Zakaj smo anksiozni in depresivni, kako naj bomo optimistični glede prihodnosti, če se ruši pred našimi očmi? Kako se odzvati na vojno? A se imamo pravico "odklopit", ali smo zaradi tega egoisti? Včasih so rekli "na mladih svet stoji", danes pa med nekaterimi starci veljamo za tiste preobčutljive razvajence, ki pasivno skozi ekrane opazujejo, kaj se dogaja. A nismo nekoč študenti veljali za pionirje družbenih sprememb? Zakaj smo tako pesimistični, ujetniki občutka nemoči? V dolini sta na obisku Nika Pušlar, ki je brez dlake na jeziku govorila o svojih duševnih stiskah, in Petra Ofentavšek, skoraj magistrica psihologije, ki je opazovala, razlagala, svetovala in podelila ful fajn nasvete za vse nas, ki imamo težave s kakršnokoli obliko tesnobe.

Vsak človek, tudi ti, potrebuje zdravo filozofijo življenja. Optimisti živijo dlje.

Optimisti će uvijek imati bolji i sretniji život, jer misle da je sve moguće. Čak i kada u nečem ne uspiju, oni znaju da će biti sve u redu. Vjeruju u sebe i u život. Pesimisti svugdje vide prepreke. Obično se plaše biti drugačiji od drugih i često već zbog manjih komplikacija odlučuju odustati. A koju stranu ćete vi izabrati?

Ostali poudarki oddaje: - V Izoli v nedeljo referendum, ki je še pred glasovanjem razdelil občane - Logatčane razburja napoved graditve treh novih blokov. Opozarjajo na prostorsko stisko javnih zavodov, - Bled začel leto z doslej največjo krizo vodenja javnega zavoda Turizem, - Slovenci se se izkazali z dobrodelnostjo, tokrat s pomočjo po požaru Arnejčkove domačije na Šentviški planoti

Drugi poudarki oddaje: - Celjski mestni avtobus prebivalci sprejeli bolje od pričakovanj, uokojence razveselili z dobro novico - Nerazumljivi zapleti z oživljanjem smučišča Zatrnik se selijo tudi v novo leto - Ribnica bo dobila nov medgeneracijski center - Krivolova v Sečoveljskih solinah manj, vendar še vedno povzroča veliko škodo

1. Na Vianoce sa nám stretávanie veľmi obmedzovať nechce. 2. Omikron zrejme udrie naplno po Novom roku. 3. Boris Kollár bilancoval končiaci sa rok. 

Kako naj si Slovenci v Italiji zagotovijo predstavnika v rimskem parlamentu? Je rešitev pobuda senatorke Tatjane Rojc za spremembo italijanske ustave? Kljub zapletenemu in dolgotrajnemu postopku optimizma ne manjka. Optimistične izjave tudi po zasedanju skupnega odbora Slovenija-Koroška. Tiho izginjanje koroških Slovencev z nagrobnih spomenikov je kronologija pritiskov na njih. Kako pa je z javno podobo slovenskega Porabja? Gostimo etnologinjo in slavistko Marijo Kozar Mukič in novinarja Dušana Mukiča, ki sta svoje delo dobila priznanje Slovenskega slavističnega kongresa, in se veselimo začetka pouka slovenščine na reški gimnaziji.

Happy Sensational Sunday, Today's breath is: Awareness of breath            Which: calms and centers youHere's how to do it: simply think about nothing but your breath. Feel your breath, hear your breath, visualize your breath coming in and going out. Each time your mind wanders, just gently remind it to come back to your breath. You can even say, “inhale” on the inhale and “exhale” on the exhale. Let's do this breath three times: inhale, exhale. Again: inhale, exhale.Last one: inhale, exhale.Continue to do this breath while I give you your morning nudge Today's nudge is: I am an optimistNo matter what happens to you, you always have two choices: To be a victim or a victor! You can choose to be angry and defeated or grateful for the lesson learned and for the experience to not be as bad as it could have been. You can choose opportunities or make obstacles out of your experiences. You can see the blue skies or the clouds. Your mind has full control over thinking positively. When you are optimistic, you live a life of hope which allows you to live with better purpose and happiness. It is your life. Live it with optimism! Let's repeat this nudge three times:I am an optimistI am an optimistI am an optimist Have a great Sensational Sunday! 

Osrednja tema bienala – kako bomo živeli skupaj - je bila zasnovana še pred pandemijo, a v njeni luči dobiva nove razsežnosti in še večjo relevantnost, meni kurator bienala Hashim Sarkis, ki na osrednji kurirani postavitvi to vprašanje odpira prek zelo raznolikih projektov in petih poglavij: prvo je posvečeno novemu pojmovanju človeškega telesa in življenja z drugimi bitji, drugo razmišlja o novem dojemanju gospodinjstev, tretje o različnih skupnostih, četrto o mejah in migracijah, peto pa o prihodnostih planeta. V sklopu nacionalnih predstavitev sodeluje 63 držav, predstavitve paviljonov pred odprtjem so večinoma bile spletne in mnogi kuratorji se začetka bienala niso udeležili v živo. Nekaj vtisov z bienala v času umirjajoče se pandemije smo zbrali v oddaji, ki predstavlja tudi slovenski paviljon. Projekt z naslovom Skupno v skupnosti so kurirali Blaž Babnik Romaniuk, Rastko Pečar, Martina Malešič in Asta Vrečko, osredotoča pa se na zadružne domove – večnamenske javne stavbe, ki so jih intenzivno začeli graditi po letu 1947. Njihova javna vloga, široka namembnost in prilagodljivost pa dobro sovpadajo z letošnjo temo, vprašanjem kako bomo živeli skupaj, tudi Sarkis namreč izpostavlja pomen prostorov, ki omogočajo različne načine združevanja, ne da bi jim narekovali načine delovanja in obnašanja. Foto: Jana Jocif, MAO, izrez fotografije

Kdo sní o velké civilizaci s tisíci novými Mozarty a Einsteiny? A čím nás ohrožuje vesmírný odpad? V téhle epizodě se zabýváme starými i novými závody o vesmír, nebo třeba tím, komu a proč stojí za to investovat do dobývání kosmu miliardy dolarů. Podíváme se do historie a porovnáme, v čem je dnešní závodění jiné než v dobách Apolla 11 (třeba kde už astronauti nemusí mít teploměr) a v čem se naopak nezměnilo nic (pořád jsme u staré dobré geopolitiky). Probereme plány nejbohatších lidí světa na kolonizaci vesmíru, na kolik vyjde případné zájemce jeden 90-minutový let do kosmu nebo kde se stavit pro vodu po cestě do hlubin sluneční soustavy. Jako bonus se můžete těšit na spoustu příZemního humoru, hudební srdcovky i dojemné povídaní Carla Sagana. Zdroje: Timeline: https://www.rmg.co.uk/stories/topics/space-race-timeline Pravé zadní kolo: https://twitter.com/Cmdr_Hadfield/status/1131448099833094144?s=20 Soutěžení ve vesmíru: https://podcasts.apple.com/cz/podcast/the-new-yorker-politics-and-more/id268213039?i=1000510672910 Zvířata ve vesmíru: https://en.wikipedia.org/wiki/Animals_in_space Teploměry: https://airandspace.si.edu/stories/editorial/inventing-apollo-spaceflight-biomedical-sensors Drunk History feat. Alexej Leonov: https://www.youtube.com/watch?v=6KSJe602g5g Databáze satelitů: https://www.ucsusa.org/resources/satellite-database Crew Dragon vs space junk: https://www.space.com/spacex-crew-2-dragon-capsule-space-junk Co by se stalo, kdyby přestaly fungovat satelity: https://www.bbc.com/future/article/20130609-the-day-without-satellites Minimozky na ISS: https://aeon.co/essays/what-might-brainlets-in-a-dish-tell-us-about-what-it-means-to-be-human Národy ve vesmíru: https://www.aerospace-technology.com/features/featurethe-10-countries-most-active-in-space-4744018/ a https://interestingengineering.com/space-programs-around-the-world Kolik stojí cesta do vesmíru: https://www.nbcnews.com/mach/science/how-much-does-space-travel-cost-ncna919011 a kolik satelit: https://science.howstuffworks.com/satellite10.htm O Space Force: https://www.space.com/every-country-wants-space-force.html Smlouvy týkající se vesmíru: https://www.unoosa.org/oosa/en/ourwork/spacelaw/treaties.html Co viděly sondy Voyager: https://www.nationalgeographic.com/science/article/interstellar-space-weirder-than-expected-nasa-voyager-2-reveals Vynálezy: https://www.jpl.nasa.gov/infographics/20-inventions-we-wouldnt-have-without-space-travel Potenciální těžba ve vesmíru: https://www.dokumenty-iir.cz/PolicyPapers/2020/PP_2020_Tezba_vesmiru.pdf Skeptický pohled na těžbu ve vesmíru: https://www.bloomberg.com/opinion/articles/2020-12-21/space-mining-on-asteroids-is-never-going-to-happen Optimističtější pohled na těžbu ve vesmíru: https://www.ft.com/content/78e8cc84-7076-11e7-93ff-99f383b09ff9 a https://physicsworld.com/a/the-asteroid-trillionaires/ Voda v kosmu: https://www.space.com/how-much-water-in-asteroids.html Budoucnost objevování vesmíru: https://www.bbc.co.uk/programmes/w3cszcmx Jeff Bezos a jeho vize: https://www.theguardian.com/science/2018/feb/09/new-space-race-billionaires-elon-musk-jeff-bezos Odchod Ruska z ISS: https://www.bbc.com/news/world-europe-56812294 ESA hledá astronauty: https://www.esa.int/About_Us/Careers_at_ESA/ESA_Astronaut_Selection/Calling_all_future_astronauts Zvuky: Carl Sagan - Pale Blue Dot: https://www.youtube.com/watch?v=wupToqz1e2g&t=1s Elton John - Rocket Man: https://www.youtube.com/watch?v=BD2miskgDK4 David Bowie - Space Oddity: https://www.youtube.com/watch?v=iYYRH4apXDo One small step for man .. : https://www.youtube.com/watch?v=xSdHina-fTk Kosmo: https://www.youtube.com/watch?v=M3WHQAoka0s Fight club : https://www.youtube.com/watch?v=11eBZd7zdbs Mr. Probz - Waves: https://www.youtube.com/watch?v=0a5WyAjL1MM Frank Sinatra - Fly Me To The Moon: https://www.youtube.com/watch?v=mQR0bXO_yI8 Jeff Bezos o svých vizích: https://www.youtube.com/watch?v=GQ98hGUe6FM

Strokovnjakinja za protokol in poslovno komuniciranje pove, kaj se je v zadnjem času zgodilo s politično omiko in kje naj si domači politiki sešijejo sakoje, da jim bodo že enkrat prav. Razloži, da ni spodrsnilo Erdoganu, pač pa evropskemu dženetelmenstvu, ki dami ni odstopilo mesta in samo sedlo na kavč. Optimistično verjame, da bo testosteronskim političnim kavbojcem brez manir prej ali slej odklenkalo. Morda pa svet tegob lahko odreši le politčni matriarhat. Ker pa smo ravno pri tem, Ksenija odgovori tudi na vprašanje, ali bo kandidirala za predsednico republike. Bolj firbčnim pa na koncu izda, pod katerim hribom je Borisu prvič posodila pohodne palice. Z nedeljsko gostjo se je pogovarjal Miha Šalehar.

"Teater je pa naš dom, čeprav je zdaj drugače," že na začetku intervjuja izpostavi Janez Hočevar - Rifle. Trenutno ga lahko spremljamo v interaktivni komediji Optimisti in v televizijski nadaljevanki Primeri inšpektorja Vrenka. "Odkar sem v penzionu, sploh nimam nič časa, zdaj pa kar naprej nekaj počnemo." Tudi ustvarjanje Optimistov je nenavadno, saj se vsebina sproti prilagaja željam občinstva.

Ekspertai jaunus žmones jau vadina „prarasta karta“. COVID-19 neleidžia jiems planuotis ateities ir tiesiog augti kartu. NARA tinklalaidėje moksleiviai iš Klaipėdos, Marijampolės ir Alytaus dalinasi, kaip ieško ramybės neramiu laiku. Epizodo partneriai – Britų taryba Lietuvoje ir DofE programa. Palaikykite NARA podkastą: https://www.patreon.com/naralt

Kako ostati miren in optimističen v danih razmerah, smo v oddaji Za življenje skušali odgovoriti z moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem. Razmere, v katerih smo, so vse prej kot običajne, a kljub temu lahko v njih ohranimo mir in optimizem, predvsem pa utrdimo vero.

Tiedonjulkistamisen elämäntyöpalkinnon saaneen kirjailija Risto Isomäen viimeisimmässä romaanissa, Sarasvatin hiekkojen itsenäisessä jatko-osassa Vedenpaisumuksen lapset kuljetaan 6600-luvulla ennen ajanlaskumme alkua ja myös lähitulevaisuudessa, jossa länsimaisen elämäntavan tiivistymä New York on jo peittynyt jäätiköiden sulamisvesien alle. Tuottelias tieto- ja tieteiskirjailija on useissa tietokirjoissa koonnut yhteen käytännöllisiä ratkaisuja ilmastokatastrofiin tieteen ja teknologian pohjalta. Hän on käsitellyt myös koronapandemian jälkeistä aikaa tuoreen e- ja äänikirjan verran ja vuodenvaihteessa julkaistaan Ruoka, ilmasto ja terveys -teos, joka pohtii syömiskulttuurimme vaikutuksia ympäristöömme ja tulevaisuuteemme. Isomäki tarkastelee kirjoissaan globalisaation vaikutuksia ja ympäristökysymyksiä. Tieto- ja tieteiskirjallisuuteen keskittynyt Isomäki palkittiin tiistaina 13. lokakuuta 2020 työstään maan, meren ja ilmaston tulevaisuuden puolestapuhujana. Lähetyksen juontaa Pauliina Grym.

“In kaj drugega je svoboda, če ne drobec vas samih, ki ga hočete zavreči, da bi postali svobodni?” Tako je nekoč zapisal Kahlil Gibran, pesnik in filozof iz Libanona, kjer je močna eksplozija porušila praktično polovico prestolnice Beirut. Apokaliptičnost katastrofe bo le še poglobila politično in gospodarsko krizo v nekoč Švici Bližnjega vzhoda. Eksplozivnost poletja ne pojenja na domači politično-družbeni sceni. Ministrica za kmetijstvo z direktorji, vinarji, župani, hotelirji in penzionisti polaga račune, predsednik vlade avgusta tradicionalno osvaja alpske vrhove, v dolini pa ga njegova ekipa tvita in retvita brez prediha. Država med prijatelji in lobisti išče varne 5G standarde, mimogrede pa financira destilacijo vinskih presežkov in kurjenje zaplenjene konoplje. Optimistični sta vsaj mariborski pisateljski legendi. Drago Jančar je prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost. Verjame, da kriza vendarle ne bo povsem spremenila naših življenj. Tone Partljič pa ob 80-letnici še naprej upa v svobodo, čeprav jo intimno najde samo na praznem listu papirja. Avtor: Luka Hvalc

Lidé v Česku podle dosavadních sociologických průzkumů podporují současná restriktivní opatření. Téměř absolutní důvěru mají zdravotníci, shrnuje vedoucí Centra pro výzkum veřejného mínění postoj Čechů k současnému pandemickému ohrožení.

Strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa so popolnoma spremenili tudi življenje v domovih za starejše. Med stanovalci Koroškega doma starostnikov k sreči ni okužb s koronavirusom in vsi se trudijo, da bi tako tudi ostalo. So se pa domislili, kako omiliti vsakdanje stiske, zdaj ko druženje ni zaželeno. Metka Pirc je v Slovenj Gradcu preverila, kako so se znašli v med izolacijo, in ugotovila, da se imajo kljub temu lepo.

Tietokirjallisuuden Finlandia-palkintoehdokas 2018. Haastateltavana Tammen kustannuspäällikkö Markku Aalto. Risto Siilasmaa kertoo Nokian vaikeista vuosista ja paljastaa keinot, joilla Suomen tärkein yritys nostettiin uuteen kukoistukseen. Haastattelu on tehty Helsingin Akateemisessa Kirjakaupassa 5.11.2018.

Transatlantiskās saiknes Eiropas Savienības un Amerikas Savienoto Valstu sadarbības vēsture ir tikpat sena, cik pats Eiropas integrācijas process. ASV bija visai nozīmīga loma pašā šī procesa aizsākumā, kad tās palīdzība karā izpostītajai Rietumeiropai tika mērķtiecīgi vērsta, cita starpā, uz Eiropas valstu ciešāku integrāciju kā garantiju pret postošiem konfliktiem nākotnē. Kopš 1956. gada Savienoto Valstu pastāvīgā misija darbojās pie Eiropas Ogļu un tērauda kopienas Luksemburgā, kopš 1961. gada – pie Eiropas Kopienas Briselē. Tomēr līdz Aukstā kara beigām galvenās sadarbības platformas bija tās, kuras nodrošināja rietumvalstu „vienoto fronti” pretstāvē Padomju blokam: NATO, Pasaules Tirdzniecības organizācija, kā arī divpusējie sakari starp ASV un atsevišķām Rietumeiropas valstīm. Jauns laikmets Savienoto Valstu un Eiropas Savienības attiecībās iestājās līdz ar pagājušā gadsimta 90. gadiem. Līdz ar Aukstā kara beigām Eiropas Savienības integrācijas procesi bija sasnieguši stadiju, kad gluži loģiska kļuva zināma akcenta pārstatīšana transatlantiskajā dialogā no divpusējām valstu attiecībām un formātu „Savienotās Valstis – Eiropas Savienība”. Tika radīti tādi fundamentāli dokumenti kā 1990. gada Transatlantiskā deklarācija un 1995. gada Jaunā transatlantiskā dienaskārtība. Kā regulāra prakse tika iedibināta Savienoto Valstu prezidenta tikšanās ar Eiropas Komisijas priekšsēdētāju un Eiropas Padomes prezidējošās valsts vadītāju. Pagājušajās pāris desmitgadēs noslēgti vairāki desmiti vienošanos par sadarbību visdažādākajās jomās – tirdzniecībā, transportā, tiesvedībā, izglītībā, policijas un drošības dienestu darbā, datu aizsardzībā u.tml. Laikam gan pats ambiciozākais mērķis, kas definēts 1995. gada Transatlantiskajā dienaskārtībā, bija Jaunā transatlantiskā tirgus izveide. Tiktu radīta nebijuša apjoma brīvās tirdzniecības zona starp šobrīd diviem lielākajiem globālās tirdzniecības partneriem – ASV un Eiropas Savienību –, kuras orbītā iekļautos arī Kanāda, Meksika un Eiropas Brīvās tirdzniecības asociācijas valstis. Optimisti lēš, ka tas varētu palielināt Eiropas Savienības ekonomikas kopapjomu par 120 miljardiem, ASV – par 90 miljardiem, pērējās pasaules – par 100 miljardiem eiro. Tikām skeptiķi postulē, ka no šādas attīstības iegūšot nevis līgumslēdzējas valstis un to iedzīvotāji, bet gan starpnacionālās korporācijas. Darbs pie visaptverošās vienošanās – Transatlantiskās tirdzniecības un investīciju partnerības – jau sākotnēji virzījās lēnāk, nekā tika plānots. 2014. gada nogalē, kad bija plānots pabeigt nolīguma sagatavošanu, kļuva skaidrs, ka process varētu prasīt vēl kādus piecus gadus. Tomēr līdz prezidenta Obamas termiņa beigām tas aktīvi turpinājās. Savukārt prezidents Tramps 2016. gada nogalē pārtrauca Savienoto Valstu dalību; viss palika, var teikt, gaisā karājamies. Tā vietā tirdznieciskās attiecības starp transatlantiskajiem partneriem ātri atsala līdz tarifu kara līmenim, kurā gan, cik var spriest pēc pēdējās Donalda Trampa un Žana Kloda Junkera tikšanās jūlijā, šobrīd iestājies pamiers. Divi katedrālē Divi labi noauguši dēlieši, mīlīgi satuvinājušies, un teksts burbulī: „Aizbrauksim uz Solsberiju! Es tev parādīšu smaili…” Ar tādiem un vēl pikantākiem jokiem sociālie tīkli reaģējuši uz divu par Sergeja un Jūlijas Skripaļu saindēšanu aizdomās turēto iznākšanu publiskās telpas starmešu gaismā. Septembra ieskaņā premjerministre Terēze Meja paziņoja, ka britu policija tur aizdomās Krievijas pilsoņus Petrovu un Boširovu, domājams, Krievijas militārā izlūkdienesta aģentus. Drīz pēc tam Krievijas prezidents Putins pavēstīja, ka šie abi esot, protams, zināmi, bet neesot nekādi aģenti. Prezidents pauda aicinājumu abiem sazināties ar medijiem. Un – patiešām – pirms nedēļas Aleksandrs Petrovs un Ruslans Baširovs parādījās Krievijas kanāla "Russia Today" ēterā, kur viņus intervēja kanāla darbiniece Margarita Simonjana. Abi esot vidēja līmeņa uzņēmēji, tirgojoties ar pārtikas piedevām, uz Lielbritāniju braukuši izklaidēties. Solsberijā, kur mitinājās un tika saindēti Skripaļi, abi ieradušie, lai aplūkotu katedrāli, izcilu angļu gotikas paraugu. Britu puse jau paziņojusi, ka netic šīm atklāsmēm, tikmēr medijos nopietni tiek apspriesta versija, ka „Solsberijas pārīša” parādīšanās atklātībā ir viņu militārās priekšniecības sods par izgāztu operāciju. Koreju līderu tikšanās Nu jau trešā Ziemeļkorejas līdera Kima Čen-una un Dienvidkorejas prezidenta Muna Džē-ina tikšanās otrdien un trešdien Ziemeļkorejas galvaspilsētā Phenjanā turpina viest cerības uz pakāpenisku attiecību normalizēšanos divu sašķeltās nācijas daļu starpā. Daudziem tas vēl nesen varēja šķist neticami, ievērojot, kāda politiska un ekonomiska plaisa šķir abas Korejas. Tomēr – trešdien abi līderi nākuši klajā ar paziņojumiem par apņemšanos attīstīt dialogu, militārās spriedzes mazināšanas pasākumiem un pat kopīgu pieteikumu 2032. gada vasaras olimpisko spēļu rīkošanai. Ievērojot, ka pirmais nopietnais signāls šim attiecību pavasarim bija plaša Ziemeļkorejas dalība ziemas olimpiādē Phjončhanā šī gada februārī ar kopīgu delegāciju izgājienu atklāšanas un noslēguma parādēs un apvienotu sieviešu hokeja komandu, pēdējā iespēja šķiet gana reāla. Studijā portāla DELFI žurnālists Andris Kārkluvalks un Latvijas Ārpolitikas institūta direktors Andris Sprūds.

Svaki tinejdžer u svojim roditeljima vidi uzore po kojima može modelirati svoja ponašanja. Potpora roditelja je od velike važnosti svakoj mladoj osobi. U ovoj epizodi Dnevne Doze Motivacije svaki roditelj će otkriti koje vrijednosti i ponašanja treba pokazati svom tinejdžeru da bi on/ona izrastao/la u kvalitetnu odraslu osobu. Otvorena komunikacija između roditelja i tinejdžera uvelike utječe na tinejdžerov kasniji put u životu.

Gospodarska rast v letošnjem letu je najvišja v zadnjih 10 letih, po ocenah UMAR-ja naj bi dosegla 4,4 odstotke. Optimistični so izvozniki, potrošniki, optimistično se delijo javna sredstva. Izjemna ni samo Slovenija, optimizem deli tudi regija. Tudi o tem, kje so se v tej rasti zataknile slovenske plače, v pogovoru z Bojanom Ivancem, vodjo analitske službe pri Gospodarski Zbornici Slovenije.

Optimisti ne počivajo! Tokrat bodo zavzeli Braslovče in uprizorili Prizmo optimizma. Oddajo bodo - verjetno brez težav - prenašali obiskovalci Kulturnega doma; Radio Slovenija pa jo bo z lahkoto prenašal zvočno. Na odru bodo blesteli: Big band RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnčan, vokalna solistka Nina Strnad, moški pevski zbor Karel Virant z dirigentko Anjo Jezernik, Tilen Artač, Jure Mastnak in Milan Krapež.

Miks laevad lahkuvad Eesti lipu alt? Küsimusele vastab oma teadustöö põhjal tehnikateaduste magister ja parvlaeva Via Mare II tüürimees Siim Sokk. Veeteede Amet laseb Saksamaal ehitada uue mõõdistuslaeva ehk hüdrograafialaeva. Kapten Uno Laur esitles meremuuseumis oma esimest mälestusteraamatut „Tuulepealne meri”. Rein Ottosoni purjespordikool sai seitse uut Optimisti, mis alles kevadel vette pääsevad. (Hubert Veldermann)