Podcasts about moskvo

Mir v Ukrajini je dlje, kot se zdi. Carigrajski pogovori niso prinesli pričakovanega, Rusija je včeraj najbolj silovito doslej napadla Ukrajino. Bruselj meni, da je treba okrepiti pritisk na Moskvo. Ostali poudarki oddaje: Več sredstev Evropske unije za konkurenčnost in varnost, morda tudi na račun kmetijstva in kohezije. Analiki opozarjajo, da bo vlada v povečanje obrambnih izdatkov težko vključila projekte za dvojno rabo. Bo Primož Roglič nadaljeval Giro? Odločitev je v rokah zdravniške ekipe.

Težko pričakovani neposredni pogovori med Ukrajino in Rusijo v Carigradu so se pravkar začeli, vendar pa ne gre za srečanje na najvišji ravni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je namesto srečanja v Turčiji udeležil vrha Evropske politične skupnosti v Tirani, na katerem je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala nove sankcije proti Rusiji. Druge teme: - Kobariški gostinec osumljen izkoriščanja in preprodaje tuje delovne sile - Vlada: Za stanovanja odslej 100 milijonov evrov na leto - Na Ptuju začetek tridnevnega Festivala dobrote slovenskih kmetij.

V Carigradu bodo danes neposredna pogajanja med Ukrajino in Rusijo. Ruskega predsednika Vladimirja Putina na srečanju ne bo. Neposredne pogovore je sicer predlagal Putin, potem ko so številne zahodne države Moskvo pozvale, naj privoli v 30-dnevno prekinitev ognja, in zagrozile z dodatnimi sankcijami v primeru nespoštovanja premirja. Ostali poudarki oddaje: - Dan slovenske vojske letos v znamenju reform obrambnega sistema. - Vlada v parlament pošilja sveženj sodniške zakonodaje, med drugim ukinja okrajna sodišča. - Naslov nogometnih pokalnih prvakov osvojili Celjani in Ljubljančanke.

V Romuniji je potekal prvi krog ponovljenih predsedniških volitev, kaj razplet prvega polčasa pomeni za nadaljevanje? Protesti študentov in njihovih podpornikov se nadaljujejo, pravijo, da zahteve niso izpolnjenje. Več kot pol leta je že od zrušenja nadstreška novosadske železniške postaje, je videti kakšno rešitev? Predsednik Aleksandar Vučić je bil v ZDA, a se je od tam predčasno vrnil zaradi, kot so sporočili, zdravstvenih težav. Ampak obstaja veliko špekulacij o tem, kaj se je zares dogajalo med ambiciozno zastavljenim obiskom. Bo Vučič odšel na parado v Moskvo 9. maja, kar mu je med drugim odsvetovala tudi komisarka Marta Kos?

Sklenitev sporazuma o miru v Ukrajini med Rusijo in Združenimi državami je zelo blizu. To je po pogovorih ruskega predsednika Vladimirja Putina in posebnega ameriškega odposlanca Steva Witkoffa sporočil ameriški predsednik Donald Trump. Tudi Kremelj je razprave označil za konstruktivne. Kot je dejal Putinov svetovalec Jurij Ušakov, je pogovor med Moskvo in Washingtonom omogočil, da sta delegaciji še bolj zbližali stališča, ne le do Ukrajine, temveč tudi številnih drugih mednarodnih vprašanj. Drugi poudarki oddaje: - Od papeža Frančiška se je pred jutrišnjim pogrebom poslovilo skupno več kot 150 tisoč ljudi. - V Trstu so dan osvoboditve izpod nacifašizma proslavili brez podpore občine. - Eksplozija bombe v ljubljanski Rožni dolini; huje ranjena delavca

Svet si je nekoliko oddahnil - vsaj za devetdeset dni, kolikor bo trajala ameriška zamrznitev zvišanja carin. V tem obdobju bi se lahko kaj dogovorili, saj naj bi 75 držav zaprosilo za pogajanja. Izjema ostaja Kitajska. Za blago iz te države veljajo 125- oziroma skupno 145-odstotne carine. A tudi v Pekingu verjamejo v razum in končni dogovor. Druge teme: - V pogajanjih med Moskvo in Washingtonom v ospredju delovanje veleposlaništev. - Za nadgradnjo ljubljanskega onkološkega inštituta vlada namenila 42 milijonov evrov, dela naj bi se začela letos. - Celje v pričakovanju četrtfinalne tekme nogometne Konferenčne lige.

V Rijadu v Savdski Arabiji naj bi se po več kot 12-ih urah končali pogovori med delegacijama Združenih držav Amerike in Rusije o vojni v Ukrajini, poročajo ruski viri. Po predhodnih navedbah Moskve sta delegaciji razpravljali o varnosti ladijskega prometa v Črnem morju. Skupno izjavo o srečanju naj bi strani objavili jutri. Omenjeno srečanje med ameriškimi in ruskimi pogajalci je sledilo včerajšnjim pogovorom med predstavniki Washingtona in Kijeva, ki jih je ukrajinska stran označila kot produktivne. Kljub pogovorom o miru sta medtem Rusija in Ukrajina danes nadaljevali medsebojne napade.

S sestankom med ameriško in ukrajinsko stranjo so se v Rijadu začeli pogovori, ki bi po mnenju ameriških oblasti lahko vodili do premirja med Moskvo in Kijevom. Predstavniki Washingtona se bodo jutri ločeno sestali še s pogajalci iz Kremlja. Druge teme: - Izrael v Gazi potrdil uboj visokega predstavnika Hamasa, število ubitih preseglo 50 tisoč - Turški opozicijski voditelj Imamoglu po aretaciji suspendiran s položaja župana Carigrada - Lanišek in Kos slavila na superekipni skakalni tekmi, Gajser povozil konkurenco na dirki svetovnega prvenstva

Ruski predsednik Vladimir Putin je ameriškemu kolegu Donaldu Trumpu poslal sporočilo s predlogom premirja v Ukrajini, so sporočili iz Krmelja. Putin se je sinoči o tem v Moskvi pogovarjal s posebnim Trumpovim odposlancem Stevom Witkoffom. Po ruskih navedbah imajo razloge za "previden optimizem". Hkrati Washington krepi pritisk na Moskvo z zaostrovanjem sankcij proti njenemu naftnemu, plinskemu in bančnemu sektorju. V oddaji pa tudi: - Pirc Musarjeva zgrožena in razočarana zaradi Golobovih očitkov - Pristojni parlamentarni odbor zagotovil dvetretjinsko večino prenovljenemu zakonu o fiskalnem pravilu - Nika Prevc na treningu v Vikersundu do novega svetovnega rekorda

Svet je v pričakovanju ruskega odgovora na ameriško-ukrajinski dogovor o 30-dnevnem premirju. Ameriški predstavniki so se odpravili v Moskvo, ruski predsednik Vladimir Putin pa je obiskal vojake v regiji Kursk. Operacija proti ukrajinski vojski, ki je tja vdrla avgusta, je po davišnjih navedbah Kremlja v sklepni fazi. V oddaji pa tudi o tem: - Parlament Republike Srbske sprožil postopek za spremembo ustave - Na vladi danes predlog o gostinstvu, ki omejuje kratkotrajni najem stanovanj - Rokometaši v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo do pomembne zmage v Skopju

Ukrajina je pripravljena sprejeti predlog Združenih držav Amerike o 30-dnevni prekinitvi ognja v vojni z Rusijo, ki bi se nato lahko podaljšal na podlagi dogovora vpletenih strani. To je razvidno iz skupne izjave ukrajinske in ameriške delegacije po njunih večurnih pogovorih o končanju vojne v Džidi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odzivu dejal, da mora Washington zdaj prepričati Moskvo, da sprejme omenjen predlog o premirju v Ukrajini.

Teden je prinesel prvi sestanek vodij ruske in ameriške diplomacije, Sergeja Lavrova in Marca Rubia. Ameriški predsednik Donald Trump je vnovično vzpostavitev stikov med Moskvo in Washingtonom pospremil z besedami, da bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski lahko že zdavnaj končal vojno. Nato je šel še korak dlje in Zelenskega označil za diktatorja. Svetovna banka ocenjuje, da bo po 15-mesečni izraelski ofenzivi za obnovo Gaze v desetih letih potrebnih več kot 50 milijard dolarjev. Pogajanja o nadaljevanju premirja bi se morala začeti že v začetku februarja. Predvolilni boj v Nemčiji se vrti predvsem glede razprav o migracijah in morebitnem dokončnem političnem vzponu Alternative za Nemčijo.

Delegaciji Združenih držav in Rusije sta se danes sešli v savdski prestolnici Rijad. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je po srečanju miril Bruselj in Kijev, da ne bosta izključena iz pogajanj o Ukrajini. Kot je dejal, mora biti konec konflikta sprejemljiv za vse, tudi za Ukrajino, Evropo in Rusijo, mir pa mora biti pošten in vzdržen. Ni jasno, kako bo to mogoče ob odkritih željah Washingtona po otoplitvi odnosov z Moskvo in ohlajevanju odnosov s tradicionalnimi zaveznicami, medtem ko ruski predstavniki v zahtevah do Ukrajine ne popuščajo. V oddaji tudi o tem: - Pokojnine se bodo z redno uskladitvijo še ta mesec zvišale za 4,5 odstotka - GZS s svojimi predlogi za razbremenitev plač; vladi očitajo, da za to ni naredila ničesar - V jeklarski družbi SIJ menijo, da se bo letos začelo okrevanje panoge

Ameriške oblasti znova razburjajo evropske voditelje, tokrat z napovedjo, da bodo pogovori o končanju vojne v Ukrajini med Washingtonom in Moskvo potekali brez predstavnikov Evropske unije. Začeli naj bi jih jutri v Savdski Arabiji. Skorajšnji začetek pogovorov je potrdil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Kot je dejal, bi se morali pogovarjati že pred štirimi leti, pred začetkom vojne, in ne šele zdaj. O tem, kako lahko Evropa prispeva k trajnemu miru v Ukrajini, obenem pa poskrbi za svojo lastno varnost, bodo danes v Parizu govorili voditelji ključnih evropskih držav. Ostali poudarki oddaje: - Prekinitev ognja v Gazi za zdaj drži; v Kairu nadaljevanje pogovorov. - Lani 5 tisoč manj operacij kot leto prej; čakalne dobe še vedno nedopustno dolge. - V ospredju 33-ih Dnevov komedije tehnoburleska Tatovi podob, občinstvo navdušila predstava 3JA.

Tik pred tretjo obletnico vojne v Ukrajini bomo te dni veliko govorili o prizadevanjih za mir – tako na muenchenski varnostni konferenci kot po znova vzpostavljeni telefonski zvezi med Moskvo in Washingtonom. Dopisnica Vlasta Jeseničnik ob dveh obletnicah smrti ruskih opozicijskih politikov, Borisa Nemcova in Alekseja Navalnega, odgovarja tudi na vprašanje, kam je poniknila ruska opozicija.

Po eni od najhujših rudarskih nesreč pri nas so v Velenju pretreseni. Tako državna oblast kot lokalna skupnost svojcem umrlega rudarja in dveh, ki ju še pogrešajo, obljubljajo pomoč. Reševalna akcija še vedno poteka, prav tako inšpekcijski nadzor. Varnost je v premogovniku na prvem mestu in denarja za varnostna vlaganja bo tudi v prihodnje dovolj, so sporočili po današnjem obisku predsednika vlade Roberta Goloba v premogovniku. Drugi poudarki oddaje: - SD in Levica še neodločeni glede podpore notranjemu ministru Poklukarju na interpelaciji. - Kaj lahko pričakujemo v odnosih med novim ameriškim predsednikom Trumpom in Moskvo? - V požaru hotela v smučarskem središču v Turčiji umrlo več kot 60 ljudi, več deset je ranjenih.

En la 1369-a E_elsendo el la 30.12.2024 ĉe www.pola-retradio.org: • Hodiaŭ ni proponas konatiĝi kun interesa kaj koninda loko en la sudokcidenta Pollando, Świeradów Zdrój. • En la kulturkoniko ni informas pri tri ekspozicioj: „Kisling. La brilo de Montparnaso” en Varsovio; pri ekspozicio dediĉita al Andrzej Wajda en Tokio kaj pri laŭvica ekspozicio dediĉita al samurajoj, ĉi-foje en Bydgoszcz. • La E-komunumaj informoj rilatas al tre sukcesa Lingva Festivalo en Moskvo komence de decembro; al informo el la listo uea-membroj pri ĉesigo de la ŝtataj ekzamenoj pri Esperanto en Hungario. • Muzike aŭdiĝas per eta fragmento la rusa E-kanto „Ni renkontiĝos”. „Ĉiam kun vi” el la jutuba kanalo Zenmuzik estas plia kanzono kreita de AI, kiun ni prezentas fragmente. Fine aŭdiĝas „Kanto por la Nova Jaro” de André el Kopenhago el suno.com. La programinformon akompanas interreta foto bildiganta la naturon ĉirkaŭ Świeradów Zdrój. • En unuopaj rubrikoj de nia paĝo eblas konsulti la paralele legeblajn kaj aŭdeblajn tekstojn el niaj elsendoj, kio estas tradicio de nia Redakcio ekde 2003. La elsendo estas aŭdebla en jutubo ĉe la adreso: https://www.youtube.com/results?q=pola+retradio&sp=CAI%253D I.a. pere de jutubo, konforme al individua bezono, eblas rapidigi aŭ malrapidigi la parolritmon de la sondokumentoj, transsalti al iu serĉata fragmento de la elsendo.

Potem ko so sirski uporniki včeraj zasedli prestolnico Damask in strmoglavili predsednika Bašarja al Asada, bo danes na zahtevo Rusije o razmerah v državi razpravljal varnostni svet Združenih narodov. Asad se je z družino po poročanju ruskih medijev zatekel v Moskvo, kjer so mu potrdili azil. Njegov poraz pozdravljajo zahodne države, ki pa se hkrati bojijo morebitnega kaosa v Siriji. Druge teme: - Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump bo premislil o izstopu iz Nata, če članice zavezništva ne bodo plačevale dovolj. - Predsednica Nataša Pirc Musar bo danes razkrila, kako bo nadaljevala izbiranje kandidata za guvernerja Banke Slovenije. - Žan Kranjec na veleslalomu v Beaver Creeku s tretjim mestom do 15-ih stopničk v karieri.

Zakaj in kako je strmoglavljeni sirski predsednik Bašar Al Asad pobegnil v Moskvo? Ali premirje v Libanonu drži? V senci vsega dogajanja ostaja Gaza. Kakšen Bližnji vzhod bomo videli v letu 2025?

Tisoči dan ruske invazije na Ukrajino je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal odlok, ki Moskvi omogoča širšo uporabo jedrskega orožja. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem v nagovoru ukrajinskim poslancem zatrdil, da Ukrajina ne bo zamenjala svoje neodvisnosti, v video nagovoru njihovim evropskim kolegom pa je dejal, da je treba Rusijo usmeriti na pot miru in na vsako njeno grožnjo odgovoriti s sankcijami. Drugi poudarki oddaje: - V državnem zboru sklepna obravnava proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. - Opozorila nevladnikov na trpljenje otrok v romskih naseljih, ker nimajo dostopa do vode in elektrike. - Višje sodišče potrdilo obsodbo Janeza Janše v primeru obrekovanja Bojana Veselinoviča.

Vojne puščajo strupene sledi tudi v oceanih. Na morskem dnu ponekod ležijo ogromna odlagališča odvrženih streliv. V Severnem in Baltskem morju bi z njimi lahko napolnili 2500 kilometrov dolg vlak, enak razdalji med Parizom in Moskvo. Tudi v Jadranskem morju je še precej odloženega streliva. Neeksplodirane mine in bombe so neposredna nevarnost za ljudi. Iz razpadajočih ohišij pa uhajajo snovi, ki dokazano škodijo morskim organizmom. Večplastno vprašanje odstranjevanja streliva iz svetovnih morij je bilo rdeča nit mednarodnega simpozija v Ljubljani, ki ga je umetnica - raziskovalka Robertina Šebjanič oktobra letos organizirala v sklopu svojega projekta Odmevi brezna. Njeno delo je premierno predstavljeno na razstavi v Parizu z naslovom Velika odprava Tara: Umetnost in znanost odstirata ocean, ki se bo zaključila marca prihodnje leto.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je voditelje držav Evropske unije, ki so se zbrali na vrhu v Bruslju, pozval, naj podprejo njegov tako imenovani načrt za zmago v vojni z Rusijo. Načrt po njegovih besedah prinaša strategijo, ki bo Moskvo prisilila k diplomaciji. Poleg Ukrajine so sicer teme vrha tudi migracije in razmere na Bližnjem vzhodu. V oddaji tudi o tem: - Ameriška vojska izvedla nov napad na jemenske upornike - Številne pripombe na zakon o zdravstveni dejavnosti, ministrstvo jih bo preučilo - Tudi v Pomurju veliko zaposlovalcev s težavami pri iskanju delavcev

Ruske oblasti poročajo o največjem napadu ukrajinskih brezpilotnih letal na Moskvo vse od začetka vojne februarja 2022. V napadu je bil en človek ubit, najmanj trije so ranjeni. Več ur so bila zaprta tudi tri mednarodna letališča v ruski prestolnici. Siloviti spopadi se nadaljujejo na vzhodu Ukrajine, predvsem v Doneški regiji. Druge teme: - Ursula von der Leyen o novi komisarski ekipi šele prihodnji torek, saj Slovenija še ni potrdila kandidatke. - Članice varnostnega sveta pozvale k upoštevanju podnebnih sprememb v mirovnih misijah. - Policija: na občutek varnosti vpliva tudi uspešna preiskava kaznivih dejanj.

Bližnji vzhod so tudi to noč pretresale eksplozije. Gibanje Hezbolah je nad Izrael izstrelilo 135 raket. O napadih izraelskih sil znova poročajo iz begunskega taborišča Džabalija v Gazi, obstreljevale so tudi Rafo, Han Junis in Deir el-Balah. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je v sklopu bližnjevzhodne turneje dejal, da je prišel čas za prečkanje ciljne črte pri dosegi dogovora za mir v Gazi. V oddaji tudi o tem: - Rusija nad Moskvo ponoči sestrelila 11 ukrajinskih dronov. - Prevzemna ponudba NLB za avstrijsko Addiko bank neuspešna. - Primož Roglič peto etapo dirke po Španiji začenja v majici vodilnega.

Ukrajinske sile nadaljujejo napade na ruskem ozemlju, ponoči so z droni izvedle enega od največjih poskusov napada na Moskvo, ustavila jih je ruska zračna obramba. V Kremlju zavračajo možnost, da bi sedli za pogajalsko mizo. Druge teme: - Zdravniška zbornica obsoja nov primer nasilja v zdravstvu. - Na fakultetah se je začel drugi prijavni rok. - Nastop vrhunskih svetovnih baletnikov navdušil občinstvo Ljubljana Festivala.

Rusija zavrača možnost mirovnih pogovorov z Ukrajino zaradi prodora ukrajinskih sil v rusko regijo Kursk. Ruske sile so ponoči odbile enega največjih napadov z droni na Moskvo doslej, ob tem naj bi občutno napredovale na vzhodu Ukrajine. Vse bolj se oddaljuje tudi morebitni dogovor za prekinitev spopadov v Gazi. - Netanjahu vztraja pri dolgotrajni okupaciji Gaze - V Ljubljani bolnik grozil zobozdravnici - Piran bo imel območje kopalnih voda

Oblasti v Moskvi ob nadaljevanju napadov ukrajinske vojske na ruskem ozemlju opozarjajo, da gre za nevarno zaostrovanje med Zahodom in Rusijo. Kot trdijo, so pri načrtovanju ukrajinskega vdora v rusko regijo Kursk sodelovale posebne službe Nata in Zahoda. Kijev medtem poudarja, da je bil vdor nujen, da bi prepričali Moskvo, naj začne poštene mirovne pogovore. Drugi poudarki oddaje: - Nadaljevanje pogajanj za prekinitev ognja v Gazi. Hamas odpovedal udeležbo. - Na notranjem ministrstvu obsojajo napade na policiste, a dodajajo: romske problematike se ne da rešiti čez noč. - Okužba z novo različico virusa opičjih koz po večini ne zahteva hospitalizacije.

Čeprav ruski mediji in agencije trdijo drugače, ukrajinska vojska po lastnih navedbah še vedno napreduje v notranjost ruskega ozemlja. Ponekod divjajo hudi boji, Ukrajina pa je včeraj napovedala vzpostavitev poveljstva na okupiranem ozemlju. Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je danes dejal, da je namen ukrajinskega vdora na rusko ozemlje prepričati Moskvo v pravičen pogajalski proces. Z ruske strani pa prihajajo opozorila, da gre za nevarno zaostrovanje med Zahodom in Rusijo. V oddaji tudi: - Ob predvidenem nadaljevanju pogajanj o Gazi v Tel-Avivu protestniki zahtevajo sklenitev dogovora. - Policisti pozivajo pristojne k ukrepanju za zagotovitev njihove večje varnosti. - V Železnikih sprostili promet po novi obvoznici, ki je del tamkajšnje protipoplavne ureditve.

V Parizu se bodo nocoj slovesno končale olimpijske igre, ki so Sloveniji prinesle dve zlati in eno srebrno medaljo. Druge teme: - Mejenje moči med Kijevom in Moskvo na ruskih tleh se nadaljuje. - Izrael pozval k novi evakuaciji več 10 tisoč prebivalcev Gaze. - Pristojno ministrstvo za delavce, ki delajo na vročini, obljublja ohlajene prostore.

Mineva tretji dan silovitih spopadov med ukrajinskimi in ruskimi silami v ruski obmejni regiji Kursk, kamor je v torek vdrlo več kot tisoč ukrajinskih vojakov, uradno Moskvo pa prisililo, da je vpoklicala vojaške rezerviste. Podatkov o žrtvah med vojaki ni, ruska stran trdi, da je bilo včeraj ubitih pet civilistov, 31 pa ranjenih. Na obeh straneh meje naj bi evakuirali več tisoč ljudi. Druge teme: - Predlog za imenovanje Tomaža Vesela za evropskega komisarja v Bruselj, lobiranje za primeren resor že poteka. - Celjska bolnišnica ostala brez zadnjih treh radiologov, ministrstvo išče rešitve. - 19-letnik priznal načrtovanje terorističnega napada na koncertu Taylor Swift na Dunaju.

Zaradi ravnanj madžarskega premiera Viktorja Orbana, ki je ob začetku madžarskega predsedovanja Svetu Evropske unije med drugim obiskal Moskvo, se evropski komisarji ne bodo udeleževali neformalnih zasedanj, ki jih bo pripravilo madžarsko predsedstvo. Koliko Orbanova ravnanja poglabljajo neenotnost znotraj Evropske unije? Kako se ta spopada z rusko grožnjo in podnebnimi spremembami, pa tudi o izzivih pred poslanci novega Evropskega parlamenta po ustanovni seji v Strasbourgu – v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: predavateljica na evropskem inštitutu za javno administracijo v Maastrichtu dr. Sabina Lange; ekonomist, profesor na univerzi v Edinburgu dr. Jan Grobovšek; direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Gaja Brecelj; profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Lovec.

Umrl je Ismail Kadare, albanski pisatelj in pesnik, ki je v svojem delu pogosto obravnaval zgodovino in kulturo svoje države, s svojim pisanjem pa se je približal bralcem po vsem svetu. V slovenščino imamo prevedene tri njegove romane – General mrtve armade, Zlomljeni april in Palača sanj. Kadare, rojen leta 1936, je študiral v Tirani, pozneje je šel študirat v Moskvo – na Inštitut Maksima Gorkega. Ko se je leta 1960 vrnil v Albanijo, je postal novinar pod diktatorskim režimom Enverja Hodže. Leta 1990 je pobegnil na zahod. Leta 2010 je Ismail Kadare prišel v Slovenijo; tu je sodeloval na mednarodnem srečanju pisateljev Pen. Takrat se je s pisateljem na ljubljanskem gradu pogovarjal dr. Edvard Kovač. Odlomke iz njunega pogovora je prevedel Matej Juh. Brala sta Ana Bohte in Matjaž Romih. Foto: EPA

Vročinski val bo še vztrajal, možen je tudi temperaturni rekord morja. Vročina vztraja tudi na Balkanu.Znani so rezultati splošne in poklicne mature. Uspešnost je visoka, večjih odstopanj rezultatov v primerjavi s prejšnjimi leti ni.Slovenija v nakup patrij. Janša: Gre za ironijo zgodovine.Madžarski veleposlanik v Sloveniji za Radio Ognjišče o Orbanovi mirovni misij v Kijev, Moskvo in Peking.Neopravičljiv genocid bošnjakov v Srebrenici prebuja vprašanje: Zakaj Slovenci ne moremo dostojno pokopati svojih pomorjenih žrtev?Šport: Angleži preko Nizozemcev do finala evropskega nogometnega prvenstva proti Špancem.Vreme: Danes in jutri bo sončno, vroče in soparno. Danes popoldne in zvečer bodo plohe in nevihte.Zamrznitev cen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja dobiva epilog - vladni ukrep bo davkoplačevalce stal 33 milijonov evrov in pol.Vrh Nata: Zahod Ukrajini začel pošiljat letala F16, voditelji z zavezo o krepitvi obrambne industrije.Šport: Pred kolesarji na Touru dve ravninski trasi pred spopadom v Pirenejih.

Po odločitvi ustavnega sodišča o zakonu o KGZS se vrstijo pozivi k odstopu kmetijske ministrice.V tekmo za predsednika Socialnih demokratov vstopa tudi gospodarski minister Han.Evropski parlament tarča ruskega vpletanja, belgijski pravosodni organi sprožili preiskavo.Slovenija v Varnostnem svetu Moskvo obtožila teptanja mednarodnega prava, slovenski uslužbenec na veleposlaništvu razglašen za nezaželeno osebo.Vodenje projekta drugi tir ocenjen kot nezadostno.Nadškof Zore: Tako kot je nadškof Uran, moramo tudi mi pred izzivi sodobnega časa ponavljati Da, Oče.Vreme: Jasno bo, popoldne lahko v hribovitem svetu nastane kopasta oblačnost.Pahor in Mattarella častna doktorja prava Univerze v Trstu.Papež bo septembra obiskal Indonezijo, Papuo Novo Gvinejo, Vzhodni Timor in Singapur.ŠPORT: Rokometašice proti Nemkam izgubile prvo kvalifikacijsko tekmo za nastop na olimpijskih igrah.

Kljub sprejetju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov o nujnosti prekinitve spopadov v Gazi med ramazanom, se napadi izraelske vojske nadaljujejo. Tudi v Washingtonu, ki je doslej z vetom zavračal podobne resolucije, je vse manj razumevanja glede ustreznosti pristopov izraelskega premiera. Moskvo je minuli konec tedna pretresel terorizem. Odgovornost zanj je prevzela teroristična skupina Islamska država, Kremelj riše povezave z Ukrajino in Zahodom. Slovenija se v teh dneh spominja vstopa v NATO. Smo po dvajsetih letih bolj in varni, kot bi bili zunaj zavezništva?

Nad staro celino so črni oblaki: Trump poziva Ruse k napadu na članice Nata, ki plačujejo premalo za ameriško zaščito, Macron razmišlja o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino, Putin pa svari pred jedrsko eskalacijoZdaj, ko se zdi dovolj verjetno, da bi bil Donald Trump novembra lahko ponovno izvoljen za predsednika, bi se na stari celini najbrž morali začeti spraševati, kaj storiti, če bo januarja 2025 za mizo v Ovalni pisarni znova sedel mož, ki Nato očitno šteje za Ameriki odvečno zavezništvo in ki v Evropski uniji slej ko prej prepoznava možno geopolitično tekmico Združenim državam, katere potenciale bi veljalo preemptivno nevtralizirati. Vprašanje negotovih čezatlantskih odnosov pa utegne postati še bolj pereče, če se bo pod Trumpom Washington nato še po bratsko pogodil z Moskvo glede Ukrajine. Evropa je z vsestransko pomočjo Kijevu v zadnjih dveh letih namreč pošteno razdražila ruskega medveda, a je pri teh politikah vztrajala, saj se je zanašala, da vse to počne v dovolj trdnem zavezništvu z Združenimi državami. Če pa bosta Bela hiša in Kremelj dosegla dogovor, po katerem se bo Ukrajina ponovno znašla v trdnem ruskem objemu, evropske države pa nenadoma ne bodo mogle več računati na ameriško vojaško zaščito, tedaj se bo dobršen del stare celine znašel med Putinovim kladivom in Trumpovim nakovalom, v skrajno neprijetnem geopolitičnem položaju, skratka. Časa za razmislek, kaj v takem primeru storiti, ni veliko, a kolikor ga je, ga je menda treba izkoristiti zdaj. Kakšne poteze bi torej morale v naslednjih mesecih ali letu dni povleči evropske vlade? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom v studiu gostili dr. Ljubico Jelušič, nekdanjo obrambno ministrico in predavateljico na Katedri za obramboslovje ljubljanske Fakultete za družbene vede, ter dr. Boštjana Udoviča, ki poučuje na Katedri za mednarodne odnose iste visokošolske ustanove, prek spleta pa sem nam je v diskusiji pridružil še zgodovinar, urednik revije Razpotja in publicist, Luka Lisjak Gabrijelčič. foto: Leuchtturm81, Pixabay

V Münchnu se bo sredi dneva zaključila tridnevna 60. varnostna konferenca, ki so jo zaznamovale razmere v Gazi in vojna v Ukrajini. Kitajski zunanji minister Wang Yi je poudaril, da si Peking prizadeva za mir in Moskvo ter Kijev sinoči vnovič pozval k mirovnim pogovorom. Po lanski oživitvi dialoga med Kitajsko in Združenimi državami na konferenci, se je Wang tudi letos srečal z ameriškim kolegom Anthonyem Blinknom. V pogovoru s predsednikom konference je Wang s svojimi izjavami poskrbel za nekaj dvignjenih obrvi. Med drugim je dejal, da so poročila o zatiranju ujgurske manjšine izmišljotina. Druge teme oddaje: - Ruski predsednik Putin umik ukrajinske vojske iz strateško pomembnega mesta Avdijivka označil za pomembno rusko zmago - Rejniških družin za otroke, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti v matični družini, vse manj, tudi na Primorskem - Domen Prevc se je v japonskem Saporu davi razveselil šeste zmage v karieri v svetovnem pokalu

Črt se je lani preselil v Moskvo in se tam poročil z Ano. Našel si je delo, najprej kot kuhar, nato še kot kurir na električnem kolesu. Ko se je že zazdelo, da se mu življenje v tujini počasi "postavlja", se je začela vojna v Ukrajini in okolje je postalo nezdravo. Vrnil se je v Slovenijo, kjer se zdaj ukvarja z birokracijo in čaka, da se mu končno v Ljubljani pridruži tudi žena.

Več delov Evrope je zajel nov vročinski val, tudi našo državo že nekaj dni pestijo visoke temperature. Smo sredi četrtega vročinskega vala, za danes in jutri za jugozahod države velja oranžno opozorilo. Strokovnjaki opozarjajo predvsem na zaščito otrok, starejših in kroničnih bolnikov. Temperature se bodo povzepele do 37 stopinj, lokalno, tudi v mestih, pa bi lahko presegle to številko. Drugi poudarki: - Vlada bo nadaljevala obravnavo predlogov ukrepov za sanacijo poplav, Črno na Koroškem vendarle povezali z okoliškimi zaselki. - Vzrok za obsežno onesnaženje Ljubljanskega barja najverjetneje komunalno blato. - Ruska vojska nad Moskvo sestrelila več brezpilotnih letalnikov, poročajo o gmotni škodi. - V četrtek začetek izpusta prečiščene radioaktivne vode iz Fukušime v ocean.

Vlada se bo odprave težav, ki povsod po državi nastajajo zaradi večtedenskih neurij, lotila z novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Predlog bo po besedah predsednika vlade Roberta Goloba pripravljen do prve jesenske seje vlade, zelo hitro pa bo šel tudi skozi parlamentaren postopek. Hkrati s postopkom sprejemanja zakona bo končano tudi ocenjevanje škode po poletnih neurjih, tako da bodo delne povrnitve škod mogoče že letos. Druge teme: - Sto slovenskih turistov na gorečem Rodosu na varnem. - Ostanki enega od sestreljenih dronov nad Moskvo padli na zgradbo blizu središča. - Konec podpisavanja peticije proti ukinitvi študentskih bonov, saj ti ostajajo.

Politični in vojaški izvedenci se še vedno sprašujejo, kaj se je dejansko dogajalo v Rusiji, ko je kolona plačancev iz skupine Wagner šla nad Moskvo. Rezultat je sicer znan; zadeva je bila ustavljena, njihov vodja Prigožin je odšel v Belorusijo, ostajajo pa številna vprašanja. Ta se porajajo tudi v Franciji, potem, ko je policija ubila 17-letnika. Izbruhnili so nemiri. V minulem tednu pa smo spet izvedeli nekaj več o vesolju. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.

Pred nekaj dnevi so v Rusiji organizirali manjši državni udar. Bile so, kot je po navadi pri državnih udarih, kolone oklopnih vozil, ki so se namenile pred predsedniško palačo, predsednik je, kot spet velevajo šege ob državnem udaru, pobegnil, vojaška elita pa naj bi vzpostavila začasno vlado, ki bi bila potem začasna desetletje ali dve, do ponovne vzpostavitve demokracije. Vse je potekalo v tej smeri, a se je nenadoma končalo s popolnim antiklimaksom, ki v naslednjih letih o dogodkih ne omogoča niti dostojnega dokumentarca, kaj šele igrane serije na kateri od pretočnih platform. Analitiki po vsem svetu si razbijajo glavo, kaj se je dogajalo v Rusiji tistega dne, in ker smo analitična oddaja, jasno ne smemo stati ob strani. Podali bomo povsem svež pogled na ruske dogodke, ki jih pojasnjujemo s stališča infrastrukture in prometne politike. Gre pa tako. Ko se je najemniška vojska Jevgenija Prigožina odločila izvesti državni udar, se s tem ni strinjala najemniška vojska Ramzana Kadirova. In so se Čečeni odpravili preprečit wagnerjancem, jasno ob zvokih Valkire, da bi ti vrgli Putina s trona. Vse je kazalo na spopad dveh najemniških vojska, ampak Čečeni so obtičali v prometu! Pred Rostovim na Donu, ki je bil popek tokratnega državnega udara, so štiri ure stali v koloni in priložnost preprečiti Wagnerju zasesti mesto, je splavala po vodi. Poročila ne poročajo natančno, kaj je šlo narobe, predvidevamo pa, da je šlo ali za dela na cesti ali pa za pokvarjeno tovorno vozilo. Tako je državni udar tekel nemoteno naprej, kajti nič ne vzame možu bojaželjnosti bolj, kot stanje v koloni. Gremo naprej; medtem ko je Kadirov čakal v prometnem zamašku, se je kolona wagnerjancev spet ob spremljavi Valkire odpravila proti tisoč kilometrov oddaljeni Moskvi. Ker je bil konec tedna, je bilo prometa malo; imeli so urejene vinjete, založili so se s sendviči, gorivom in strelivom, zato so napredovali hitro in učinkovito. Nato pa so se dvesto kilometrov pred Moskvo – iz danes še nepojasnjenih razlogov – ustavili. Medtem ko imamo za Čečene, stoječe v koloni, natančna poročila in slikovne dokaze, za stoječo kolono pučistov pred Moskvo nimamo ničesar, razen špekulacij in natolcevanj. Iz celonočnih analiz pa lahko zgodbo vsaj delno rekonstruiramo …! "Prigožina je poklical beloruski predsednik Lukašenko in mu povedal, da radio poroča, kako je na moskovskih obvoznicah cela štala. Začele so se šolske počitnice in M4 je bila zatrpana vse do cestninske postaje. Obvoz bi bil sicer mogoč skozi predmestja, a tudi tam je bila gneča. Prigožin je nato poklical pučistično kolono in fantom predlagal, naj se sami odločijo, ali gredo stat v gnečo in izvesti puč potem naslednji dan, ko bi prišli do Kremlja, ali pa državni udar prestavijo na čas, ko bo na cestah manj prometa. Neusmiljeni in krvoločni najemniki so se odločili za to zadnje in se obrnili." Kot vemo iz izkušenj slovenske vojne, ki se je spominjamo prav te dni, noben tank ne pomaga, če je avtocesta zagozdena in če ne bi takrat imeli Slovenci tako modre politične elite, bi jugoslovanski tanki še danes stali pred cestnimi blokadami. Kar je dobrodošla iztočnica za nadaljevanje naše analize. Z državnim udarom se na veliko opleta tudi v Sloveniji. Po našem svetem prepričanju prepogosto in prelahko, a po izjavah politikov smo že imeli mehke državne udare, tihe državne udare, izdaje, veleizdaje in kar je podobnih protiustavnih rabot. Vendar se nič od tega  – razen morebiti Depale vasi, ki je bila na moč podoben državni udar kot ta v Rusiji – ni uresničilo. Se pravi: na teoretični ravni imamo državnih udarov, kolikor jih hočeš, v naturi pa mu še nismo bili priča. In na ruskih cestah smo se lahko naučili, zakaj in čemu … Povedano drugače – na slovenskih cestah imamo preveč zastojev, da bi bili zainteresirani sposobni izpeljati državni udar. Z Vrhnike, ki je priljubljena točka za pohod s tanki proti Ljubljani, je do prestolnice skoraj nemogoče. Včasih bi bilo še mogoče, da bi državni udar izpeljali ob urah, ko se promet obrača, se pravi okoli popoldneva ali potem po sedemnajsti uri, ampak danes je vse zabasano ves dan. Nato je tu obvoznica, tako severna kot južna stojita ves čas, kot vemo, pa je tudi središče Ljubljane te dni ena sama velika protitankovska ovira. Skratka – vsak, ki bi se namenil rušiti ustavni red Republike Slovenije, je obsojen na čakanje v koloni, kot se je to dogodilo ljutim Čečenom Ramzana Kadirova.

Upor ruske paravojaške skupine Wagner konec tedna je pri zahodnih državah sprožil številne odzive. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je dejal, da so se napetosti v Rusiji krepile že več mesecev. Po njegovih besedah so bile ruske sile pred 16-imi meseci tik pred Kijevom, misleč, da bodo mesto in državo zavzele v nekaj dneh, minuli konec tedna pa so morale braniti Moskvo pred plačanci, ki jih je ustvaril Putin. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Grčiji velika zmaga premierja Micotakisa. - Svet RTV Slovenija danes o izbiri nove uprave in kadrovskih potezah vodstva. - Finalni obračun Eurobasketa v Ljubljani pripadel Belgijkam.

Po svetu odmeva sobotni upor sil ruske najemniške vojske Wagner. Ta je od pohoda na Moskvo odstopila, potem ko naj bi vodji skupine Jevgeniju Prigožinu beloruske oblasti ponudile zatočišče ter imuniteto za upornike. Kje je Prigožin, ni znano - prav tako ostaja veliko vprašanje, kako bo - če sploh - Wagner deloval v prihodnje. Po oceni generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga so dejanja Wagnerja dokaz strateških napak ruskih oblasti - predvsem nezakonite priključitve Krima in napada na Ukrajino. Podporo tej državi pa je po njegovem mnenju treba nadaljevati. Drugi poudarki oddaje: - SDS napoveduje interpelacijo zoper zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana. - Skrajno desna Alternativa za Nemčijo prvič osvojila volilno okrožje. - Na mariborski vzhodni obvoznici zgorela tri tovorna vozila, huje poškodovanih ni.

Danes praznujemo dan državnosti, v spomin na dogodke pred 32-timi leti, ko je takratna slovenska skupščina sprejela ključne dokumente za odcepitev Slovenije od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije. Osrednje praznovanje je bila včerajšnja proslava na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki je poudarila odnos med naravo in državnostjo in na kateri je bila slavnostna govornica predsednica republike Nataša Pirc Musar. Druge teme: - Razmere v Rusiji se umirjajo, Prigožin ustavil pohod svojih borcev na Moskvo. - V Srbiji včeraj že osmi množični protest proti nasilju. - Slovenski odbojkarji znova niso našli rešitve za Brazilce.

Visokošolski sindikat danes nadaljuje stavko, ki so jo začeli marca lani. Na vseh treh javnih univerzah, v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem, je tako odpadel pedagoški proces, tudi izpiti, kolokviji in zagovori zaključnih del; prav tako so zaprti knjižnice in referati, v času stavke ni vzdrževanja informacijskih sistemov. Vlada po besedah sindikata tudi z najnovejšim predlogom o odpravi plačnih nesorazmerij ne upošteva zahtev sindikalne strani, zato je pričakovati nadaljevanje stavke v juniju. Druge teme: - Magna bo zaradi zaprtja lakirnice v Hočah državi vrnila subvencijo in plačala obresti v skupni vrednosti 22,1 milijona evrov. - Rusija, ki Ukrajini očita nov napad z brezpilotnimi letalniki na Moskvo, je v 24-ih urah trikrat z enakim orožjem napadla Kijev. - Borštnikov prstan si bo nadela prvakinja SNG Maribor Nataša Matjašéc Róšker.

Na vseh treh javnih univerzah so danes stavkali, odpadle so vse oblike pedagoškega in raziskovalnega procesa. Temeljne zahteve so uskladitev plač z inflacijo, odprava plačnih krivic v preteklosti in vključitev vseh zaposlenih, tudi raziskovalcev in plačne skupine J, v eno kolektivno pogodbo. V oddaji tudi o tem: - Bomo zaradi zamika odločitve za graditev drugega bloka krške jedrske elektrarne plačevali višje račune za elektriko? - Vlaganje v preventivo in kar najhitrejša uporaba zanesljivih podatkov ključna stebra zdravstvenega sistema prihodnosti. - Ruski predsednik Putin današnji napad z droni na Moskvo označil za poskus ustrahovanja.

Nadaljujejo se diplomatske pobude za končanje vojne v Ukrajini, s tem namenom v Moskvo prihaja posebni kitajski odposlanec Oblast v Rusiji sprejema številne represivne zakone, nedavno so aretirali 3 znanstvenike Problem s katerim se sooča ruski predsednik Putin je padanje rodnosti. Kremelj oblikoval seznam 500 oseb, državljanov ZDA, ki jim je po novem prepovedan vstop v Rusijo.

V Hirošimi na Japonskem so zbrani voditelji sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav sveta. Lotili so se že nekaterih pomembnih tem. Ameriške oblasti naj bi predstavile nabor dodatnih sankcij proti Rusiji; pri tem ne želijo le podpore skupine G7, ampak tudi članic skupine G21. Številne med njimi imajo tesne vezi tako z Moskvo kot Pekingom. Vrha se bo po neuradnih podatkih udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in nagovoril zbrane. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Na vzhodu države se še sprožajo plazovi. Pristojni ob sanaciji ocenjujejo škodo. Ta naj bi samo v Slovenskih goricah presegla tri milijone evrov. Lokalne skupnosti zato pozivajo državo k takojšnji pomoči. - Kako se bo dejansko izvajala dolgotrajna oskrba? Centri za socialno delo, ki naj bi postali vstopne točke, svarijo, da imajo premalo ljudi. - Za naslov prvaka nogometne lige Evropa se bosta pomerili Sevilla in Roma; finalista konferenčne lige pa sta West Ham United in Fiorentina.

Natalia Baymacheva je v Sloveniji že skoraj leto dni. Prišla je iz Rusije, pri nas pa študira kemijsko informatiko. Rodila se je v mestu Iževsk, ko je dopolnila 14 let, pa se je preselila v Moskvo. Kakšno je študentsko življenje, opravljanje vozniškega izpita v Sloveniji in katera je po njenem najbolj nenavadna slovenska beseda, vse to boste slišali v Drugem pogledu.

Danes pa šalo na stran. Humor in satira sta zelo neprimerna za temo, ki se je bomo lotili v tokratni oddaji. Slovenija se bo pridružila skupnemu naročanju streliva za Ukrajino. Kmalu. Tako nas je pomiril obrambni minister Šarec ker, škandalozno, Slovenije še ni bilo na seznamu sedemnajstih držav članic EU, ki bodo v naslednjih dvanajstih mesecih Ukrajini dobavile milijon topniških izdelkov. Torej smo lahko pomirjeni, saj bodo tudi naše zaveze o pomoči napadeni državi ostale izpolnjene. Najprej in na začetku. Politiki so vojni hujskači. Takoj, ko se pojavi možnost, se spremenijo v vojne hujskače. To je v njihovem bistvu, v njihovi DNK. Nič ne pomagajo temni mercedesi, protokol, obleke na obroke, evropski parket in uradne ter prijateljske večerje. So navadni, zavržni in podli vojni hujskači. Voditelji evropske povezave, nastale kot miroljuben odgovor na stoletje evropskih vojn, so vojni hujskači. Ameriški politiki pa svojega vojnega hujskaštva tako ali tako ne skrivajo, oziroma so nanj ponosni … Tudi slovenski politiki so vojni hujskači. Naš obrambni minister je vojni hujskač, naša zunanja ministrica je vojna hujskačka, naš predsednik vlade in vodja opozicije sta vojna hujskača. Ter tako po s krvjo namazani politični vertikali navzdol. In se vprašamo, čemu takšna obtožba? Vsak evropski politik, z njimi tudi slovenski, se je intimno in javno takoj ob napadu Rusov na Ukrajino nemudoma obrnil k vojni. Nihče se ni obrnil k miru. Komaj so čakali. Seveda je mir deklarativna mantra, ki pa je povsem brez teže. Če damo na tehnico prazna zavzemanja za mir in aktivne napore za vojno, vidimo, da mir nima nobene možnosti. Ni ga vidnega politika, ki bi deklarativno zavračal vojno in se z vsemi svojimi močmi, z vsem vplivom in energijo brezkompromisno zavzemal za mir. Za mir za vsako ceno. Politiki so ponotranjili neizpodbitno dejstvo, da so Rusi agresorji, kar je dovolj za izključitev vseh mirovnih naporov. Povedano drugače in zelo na kratko: namesto, da bi v Kijev in Moskvo pošiljali mirovne misije eno za drugo, mirovne predloge enega za drugim, pošiljamo topovske izstrelke. Ker truditi se za mir, je v političnem kontekstu tisočkrat težje, kot podpirati vojno. Seveda vojnim hujskačem ne bi uspelo, če ne bi imeli na svoji strani nas, ki smo mediji. Retorika, tudi v Slovenskih medijih je postala podobna gostilniški debati, ki se razvije med rahlo opitimi soborci, ki so služili vojsko v rajnki JNA. Mediji so polni prodaje orožja, strateških ocen, bombardiranj, prodorov, obkolitev, vojnih zločinov in težkih obtožb; predvsem pa manipulacij, polresnic in zavajanj javnega mnenja. Da je ena država očiten agresor in druga država očitna žrtev, ne opravičuje absurdne militarizacije, ne samo celotne družbe, temveč tudi naših misli in vedenjskih vzorcev prihodnjih generacij. Naj na tem mestu prosto povzamemo dobrega vojaka Švejka, ki je v enem samem stavku opisal blaznost, ki ji nasedajo evropski in z njimi poslušno tudi slovenski vojni hujskači. Ko so ga porinili v strelski rov v prvi svetovni vojni, je v grozi zakričal na svoje soborce: "Za božjo voljo, ne streljajte! Na drugi strani so ljudje!" Lahko si domišljamo, da je pravica na naši strani, da smo na pravi strani zgodovine, da nam evropski verski pluralizem daje prav, vsakemu posebej njegov lastni bog, a dejstva, da nas politiki delajo za soudeležence v tem spopadu, ne bomo izbrisali. Kakorkoli se delamo indiferentne, ali pač prizadete, kakorkoli opravičujemo, ali se zgražamo nad ukrajinsko vojno; s "skupnim naročanjem streliva", ki se mu bomo v kratkem pridružili, imamo tudi mi kri na rokah. Vsak od nas. Ali to želi ali ne. Slovenski vojni hujskači so nas v to brozgo krvi in najnižjih strasti potisnili, ne da bi nas vprašali. Na referendumih nas vprašujejo največje obscenosti, med drugim o tem, kdo naj ima najlepšo pisarno v naši medijski hiši, ne vprašajo pa nas, ali si želimo biti soudeleženi v pokončanju drugih človeških bitij. Realnost je postala video igrica, še preden smo lahko to dojeli. Slovenski topovski izstrelki verjetno ne bodo prevesili tehtnice na bojišču. Od milijona jih bo naših nekaj tisoč, ki bodo na dober dan pobili tam nekje do deset tisoč vojakov; kar pa bo za našo zmago premalo. Zato smo pa imeli čudovito priložnost, da se nakupu ne pridružimo in se kot država s težko in temno zgodovino vojne začnemo jasno, glasno in odločno zavzemati za mir. S tem bi si v delu še vedno civilizirane svetovne javnosti pridobili ugled, ki bi nas končno uvrstil na svetovni zemljevid kot dosledno in relevantno skupnost državljanov. A žal so slovenske politične elite – tako pozicija kot opozicija, tako institucije kot parlament, tako predsednica republike kot moralne avtoritete te države – to priložnost zamudili. Zdaj pa se razmišljujoči le še sprašuje: "Ali zaradi pomanjkanja inteligence, ali zaradi pomanjkanja sočutja?"  

Tokratna oddaja je zelo razgibana, saj segajo njene zgodbe iz Slovenije vse do Rusije in Kanade. Predstavljamo slovensko pevko in igralko, ki se je zaljubila v rusko prestolnico, kjer živi že nekaj let, sicer pa je delovno razpeta med Moskvo, Londonom in Ljubljano, kjer med drugim ustvarja s slovenskimi glasbeniki. Spoznali boste tudi doktorja matematike, ki si je s soprogo in štirimi hčerkami dom ustvaril v kanadskem Halifaxu. Pogovarjali pa smo se tudi z udeleženci zimske šole slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Nekateri so se prav v minulih dveh tednih naučili svojih prvih besed v slovenščini.

Raketa, ki je sinoči padla na poljsko ozemlje in pri tem ubila dva človeka, je bila najverjetneje del ukrajinske protizračne obrambe. Tako ocenjujejo najvišji predstavniki zveze Nato, pa tudi poljski predsednik Andrzej Duda. Ukrajina je sicer za to obtožila Moskvo. O incidentu je danes razpravljal tudi slovenski svet za nacionalni varnost in sklenil, da za zdaj ni potrebe po zvišanju stopnje pripravljenosti. Druge teme oddaje: - Parlamentarni odbor za finance vendarle za manj drastične spremembe dohodnine - Mali deležniki od telekomunikacijskih operaterjev zahtevajo povračilo domnevno preplačanih računov - Slovenske rokometašice po porazu proti Madžarkam brez polfinala na evropskem prvenstvu

Ob koncu oktobra je bilo registriranih 52 tisoč 991 brezposelnih, kar je 1,8 odstotka več kot septembra, ko je Zavod za zaposlovanje zaznal rekordno nizko brezposelnost. Oktobra je na trg dela stopilo več kot dva tisoč 500 iskalcev prve zaposlitve. Brezposelnost je za petino manjša kot v enakem obdobju lani. Ugoden trend na trgu dela se torej nadaljuje, kar pa ne pomeni, da bo vztrajal tudi ob verjetnem prihodu gospodarske ohladitve. Druge teme oddaje: - Po vsej Evropi primanjkuje družinskih zdravnikov - Nemški kancler Scholz pozval Kitajsko k pritisku na Moskvo za končanje vojne v Ukrajini - V Mariboru uprizorili ekološko lutkovno predstavo Plastonci

Evropska celina se je vse bolj in vse hitreje segreva, so pred prihajajočo podnebno konferenco v Kairu sporočili Združeni narodi. Stroka od svetovnih voditeljev zahteva veliko bolj stroge ukrepe kot na konferenci pred sedmimi leti, saj se razmere zaostrujejo. Najbolj očitno se to odraža na ledenikih. Druge teme: - Začenja se berlinski proces: bo Beograd upošteval svarila Bruslja, naj se odreče tesnemu sodelovanju z Moskvo? - Ameriški predsednik Biden opozarja, da so spletke nekdanjega predsednika in teorije zarote Združene države privedle do kritične točke - Bo domače evropsko rokometno prvenstvo za ženske plus tudi za gospodarstvo?

Moskvo je pobelil prvi sneg, Rusija odstopila od sporazuma p izvozu žit iz ukrajinskih pristanišč, obrambni minister je oznanil konec mobilizacije. V Litvo je pobegnila Ksenija Sopčak, hči Putinovega mentorja.

Južna Koreja je danes zavita v črnino. V veliki gneči je na zabavi pred nočjo čarovnic umrlo več kot 150 ljudi, večinoma mladih. Oblasti so razglasile žalovanje, iz vsega sveta pa se vrstijo izrazi sožalja in podpore. O tragediji danes poročajo tudi z zahoda Indije, kjer je v zrušenju mostu umrlo več kot 80 ljudi. Dan so zaznamovale tudi te teme... Druge teme: - Zahod poziva Moskvo k obnovitvi dogovora o izvozu ukrajinskega žita - V nesreči na Kreti umrla slovenska turistka - Vesna za najboljši celovečerec filmu Orkester Matevža Luzarja

Vrstijo se obsodbe priključitve štirih ukrajinskih regij k Rusiji, ki jo je včeraj razglasil ruski predsednik Vladimir Putin. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg jo je označil za nezakonito in nelegitimno. Moskvo je posvaril pred hudimi posledicami, če bo v vojni uporabila jedrsko orožje. Washington je medtem že uvedel nove sankcije proti Rusiji. Kot je ob tem poudaril ameriški predsednik Joe Biden, se Združene države in njene zaveznice ne bodo pustile ustrahovati Putinu. Druge teme: - V krški nuklearki začeli 32-dnevni remont - Nemčija napovedala uvedbo cenovne kapice za plin - Mednarodni dan starejših opozarja tudi na pogosto prezrto revščino samskih upokojenk

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 4. aprila 1999 se je Darja Groznik pogovarjala z dolgoletnim novinarjem Jurijem Gustinčičem. Njegovi biografski podatki so daleč od suhoparnega: rodil se je leta 1921 v Trstu, živel v Ljubljani in se pri 11 letih preselil k očetu v Moskvo. Ob začetku 2. svetovne vojne se je želel kot prostovoljec pridružiti Rdeči armadi, ki pa takrat ni sprejemala tujcev. Zato je začel delati na Radiu Moskva in vsak dan vodil slovenske oddaje. Po vojni in resoluciji Informbiroja se je preselil v Beograd in delal kot birokrat, kar pa mu ni preveč dišalo. Večino pogovora sicer namenita takratnemu bombardiranju Nata v Srbiji. Gustinčičev pronicljiv komentar je zagotovo aktualen še danes.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.Embargo na rusko nafto kot evropski pritisk na MoskvoV Labirintih sveta bomo preverili razmere na ukrajinskih bojiščih in pogledali, kaj prinaša evropski embargo na rusko nafto. Govorili bomo tudi o slovesu pričevalca 20-ega stoletja, velikega Slovenca in Evropejca, pisatelja Borisa Pahorja. Svet se spreminja, britanska kraljica Elizabeta Druga pa ostaja na prestolu že 70 let. Tudi o tem v Labirintih sveta.

Kljub večkratnim pozivom v Ukrajini ni bilo velikonočnega premirja. Rusija je okrepila svoje napade na vzhodu in jih razširila tudi na jug države. Vse bolj nestabilna je tudi zahodna soseda Ukrajine Moldavija. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Antonio Guterres je v prizadevanjih za konec sovražnosti v tem tednu obiskal najprej Ankaro, nato Moskvo in včeraj še Kijev. V ukrajinski prestolnici sta bila tudi ameriška zunanji in obrambni minister in Ukrajini obljubila pomoč v vojaški opremi. Poteze zahodnih voditeljev zelo jezijo rusko vodstvo, ki je že prekinilo dostavo plina Bolgariji in Poljski. Teden v mednarodni politiki pa je močno zaznamovala zmaga Emmanuela Macrona na francoskih predsedniških volitvah, s čimer si je zagotovil nov petletni mandat. Čeprav poražena, je Marine Le Pen vseeno dosegla najboljši rezultat v zgodovini svoje stranke.

Vlada ni podaljšala zamrznitve cen bencina in dizelskega goriva. Od nedelje bodo zato omenjene cene na bencinskih servisih spet oblikovali prosto. Kot je pojasnilo gospodarsko ministrstvo, je razlog za to stabilizacija cen na trgu naftnih derivatov. Preostale novice: Zaradi cen naftnih derivatov in hrane inflacija aprila na letni ravni višja. Luka Mesec ostaja na čelu Levice z mandatom za pogajanja za vstop v novo vlado. Zelenski: mirovna pogajanja z Moskvo bi se lahko končala zaradi jeze Ukrajincev.

Rusija še naprej krepi ofenzivo na vzhodu in jugu Ukrajine. V Kijevu opozarjajo na obupne razmere v številnih mestih, Mariupol naj bi bil kmalu pod nadzorom ruskih sil. Ruski predsednik Putin je danes zatrdil, da bodo njihovi cilji v Ukrajini doseženi ter da se bo Rusija razvijala kljub sankcijam Zahoda. Kot je dejal, Rusija v sodobnem času ne more biti in ne bo izolirana ter da bo sodelovala s partnerji, ki si tega želijo. Ob tem je dodal, do so pogajanja z Ukrajino v slepi ulici. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Minister za zdravje Janez Poklukar je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo določbo o zvišanju plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike, dejal, da je treba odločitev spoštovati. Ob tem je poudaril, da bo ureditev plačnega sistema ena od prvih nalog nove vlade - Ena izmed nalog nove vlade bi bila lahko tudi sprememba pokojninske zakonodaje. Sistem je tako kompleksen, da ga večina prebivalcev ne razume, poleg tega je poln popravkov, opozarjajo na ZPIZ-u. - Premier Janez Janša je tudi tokrat pred preiskovalno komisijo zanikal očitke o nezakonitem financiranju stranke SDS.

Medtem ko Rusija napoveduje stopnjevanje napadov na vzhodu Ukrajine, bo Moskvo obiskal prvi evropski voditelj po začetku ruske invazije. Avstrijski kancler Karl Nehamer se k ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu odpravlja z jasnim humanitarnim in političnim sporočilom. Putinu je treba iz oči v oči povedati, kakšna je realnost in da je moralni poraženec te vojne, je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov Unije v Luxembourg povedal avstrijski minister Aleksander Schallenberg. Ostale teme: - Macron in Le Penova z majhno razliko pričakovano v drugem krogu za predsedniški mandat v Franciji - Se nam zaradi boljših epidemioloških razmer ta teden obeta odprava mask? - Učenci višjih razredov ljubljanske Osnovne šole Miška Kranjca se bodo šolali od doma do inšpekcijskih ugotovitev

V Varšavi so na včerajšnji donatorski konferenci pod pokroviteljstvom Evropske komisije in Kanade zbrali 9,1 milijarde evrov pomoči Ukrajini, dodatno milijardo je napovedala Komisija. Nov paket finančne in vojaške pomoči je Kijevu obljubil tudi britanski premier Boris Johnson. Ob tem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poudaril, da bi morali na Moskvo pritisniti z močnimi sankcijami. Kot je dejal, je čas za popoln embargo ruske energije in večjo dobavo orožja Ukrajini in poudaril, da so pripravljeni na hud boj z ruskimi silami, ki se kopičijo na vzhodu. Druge teme: - V Franciji prvi krog predsedniških volitev; najbolje kaže Emannuelu Macronu in Marine Le Pen - Na današnjo cvetno nedeljo verniki začenjajo priprave na veliko noč - Maribor na večnem derbiju z 1:0 boljši od Olimpije

Ruska invazija na Ukrajino se nadaljuje 33-ti dan. V Turčiji bi se medtem lahko med Kijevom in Moskvo danes nadaljevala mirovna pogajanja v živo. Ruska vojska ima po besedah ukrajinske strani hude težave, tako kadrovske kot z oskrbo. Ostali poudarki oddaje: - Narodni dom v Trstu bo danes tudi uradno prešel v slovenske roke. - Planiški praznik postavil piko na i izvrstni slovenski sezoni smučarskih skokov. - Oskarja za najboljši film dobil CODA, najboljša glavna igralca sta Will Smith in Jessica Chastain.      

Več deset tisoč gledalcev je v štirih dneh planiškega praznika dalo krila našim smučarskim letalcem. Iz doline pod Poncami odnašajo številne vrhunske uvrstitve, na zadnji dan pa je Žiga Jelar skočil še do malega kristalnega globusa. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Diplomatski pogovori med Moskvo in Kijevom naj bi se v prihodnjih dneh nadaljevali v Turčiji. Poleg vojne v Ukrajini energetsko krizo zaostruje tudi suša; v Furlaniji Julijski krajini že stojijo številne hidroelektrarne. Fraport ob odprtju poletne sezone na ljubljanskem letališču obljublja nove destinacije.Na sporedu ob 18.30Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Vrhunska forma, 60 tisoč gledalcev v živo, dolina pod Poncami prežeta s čustvi ... vse to so razlogi za izvstne dosežke naših smučarskih skakalcev. Za piko na i pa je Planica na zadnji dan Žigi Jelarju prinesla še mali kristalni globus. Zgodbo o uspehu naših skakalcev bomo nadaljevali v športnem delu oddaje. Zrcalo dneva prinaša tudi: - Po dveh tednih nadajevanje pogajanj v živo med Moskvo in Kijevom, tokrat v Turčiji - Volitve na Malti znova osvojili laburisti; zmagovalci v nemškem Posarju Socialdemokrati - Ob odprtju poletne sezone ljubljansko letališče krepi čarterske polete

Po skoraj štirih tednih ruske invazije na Ukrajino bojem ni videti konca. Mirovni pogovori med Moskvo in Kijevom sicer potekajo, a še niso prinesli rezultatov. Medtem se krepi zaskrbljenost, da bi Rusija lahko uporabila biološko ali celo jedrsko orožje. V Moskvi to zanikajo. Kot je dejal predstavnik Kremlja Dmitri Peskov, bi Rusija uporabila jedrsko orožje le, če bi bil ogrožen njen obstoj. Ostale teme: - Vojna v Ukrajini je še stišala glas mirovniških gibanj. - Pri vzpostavljanju novega sistema dolgotrajne oskrbe ne gre nič po načrtih. Pravilniki niso sprejeti, čeprav je rok že potekel. - Kako okrepiti finančno pismenost?

Slovenske olimpijce v Pekingu od rekordne bere osmih kolajn iz Sočija loči le še ena. V okviru prizadevanj za preprečitev ruskega napada na Ukrajino je nemški kancler Olaf Sholz danes obiskal Kijev, jutri bo Moskvo. Od Rusije zahteva takojšnjo umiritev napetosti. Ob pestrem predvolilnem dogajanju pri nas je pobuda Glas ljudstva predstavila odziv strank na njihove zahteve. Koalicijske in SNS se niso odzvale. Število spletnih prevar se povečuje. Policija jih je samo lani obravnavala več kot 600, povzročile pa so za približno 12 milijonov evrov škode. Več pa v današnji oddaji.

Smučarje skakalce čaka še zadnja olimpijska preizkušnja - ekipna tekma, ki se bo začela ob 12.00. Naši skakalci glede na dozdajšnje rezultate olimpijskih iger sodijo v vrh favoritov celo za zlato odličje. Na veliki napravi posamične medalje sicer niso osvojili, so pa bili v seštevku posamičnih izidov najboljši. Preostale novice: Obeta se sproščanje epidemičnih ukrepov, najprej v trgovinah. Politične stranke in volivci od danes lahko predlagajo kandidate za poslance. Nemški kancler na diplomatsko misijo - odhaja v Kijev in Moskvo.

Kaj se dogaja med Moskvo in Washingtonom? Iz pogajalskih krogov so pricurljale informacije o zahtevah Zahoda, ki jih zdajšnje rusko vodstvo ne bi moglo izpolniti. Bi v pogajanjih lahko pomagala Turčija, ki goji sicer prijateljske odnose s Putinom, a je zanj strateško ena najbolj težavnih držav. Iz olimpijskega Pekinga prihajajo pozivi k miru. Kako se bo Kitajska opredelila do svoje severne sosede, pa bomo videli po koncu iger, vsekakor pa vnovem, tigrovem letu, v katerem bo treba, tako pravijo, pokazati odločnost.

Svet se je v zadnjih dneh leta kar malce ustavil, številne vlade po svetu in v Evropi ob tem razmišljajo, da bi življenje v prazničnih dneh še bolj ustavili. Razlogi so znani, pandemija in širjenje koronavirusne različice omikron. Še naprej so zaostreni odnosi med Rusijo in Zahodom, predsednik Putin v zadnjih dneh ne varčuje z ostrimi besedami proti Natu in sicer Zahodu, ki mu pripisuje krivdo za slabe odnose.

V Rigi, glavnem mestu Latvije, poteka dvodnevno srečanje zunanjih ministrov članic zveze Nato. Danes razpravljajo o bolečih lekcijah iz Afganistana, od koder se je zavezništvo z Ameriko na čelu umaknilo letošnjega avgusta. Tudi sicer so ministri opozorili na nove napetosti ob ukrajinsko-ruski meji. Nato namreč kritizira Moskvo, da tam kopiči vojaške sile. Rusija obtožbe zavrača kot zahodno propagando, medtem pa uradni Kijev ruske manevre, belorusko izkoriščanje migrantov in energetsko krizo razume kot enovit hibridni napad na zavezništvo. O izzivih Severnoatlantskega zavezništva se je kolega Miha Lampreht pogovarjal z izrednim profesorjem Fakultete za družbene vede dr. Vladimirjem Prebiličem.

Danes je hospitaliziranih 889 bolnikov s covidom, od teh 191 na intenzivnih oddelkih. Vse višje je tudi število umrlih, včeraj je umrlo 20 bolnikov s covidom, skupaj že več kot 5 tisoč. Včeraj so pristojni potrdili 4 tisoč 481 novih okužb s koronavirusom. To je druga najvišja številka potrjenih okužb v enem dnevu od začetka epidemije, bolnišnice pa delujejo na robu zmogljivosti. V Dogodkih in odmevih tudi: - Rok Svetlič s tesno večino potrjen za novega ustavnega sodnika; poslanci občini Krško podelili status mestne občine - 35 tisoč zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu bo prejelo višje plače, zvišanja plač v domovih za starejše proračun ne želi kriti - Več tisoč beguncev v nečloveških razmerah ostaja ob poljsko-beloruski meji, Varšava za razmere krivi Moskvo

V Ženevi se začenja srečanje ameriškega in ruskega predsednika Joeja Bidena in Vladimirja Putina, ki mu poznavalci mednarodnih odnosov pripisujejo velik pomen. Večjega napredka pri nerazrešenih vprašanjih sicer ni pričakovati, odnosi med Washingtonom in Moskvo so namreč na tako nizki ravni, da je uspeh že samo srečanje. Več oddaji tudi o teh temah: - Banka Slovenije izboljšala napoved gospodarskih gibanj - Ortoped Danijel Bešič Loredan z javnim opravičilom pacientom zaradi nedopustnega čakanja na operacije - V kampanji za referendum o zakonu o vodah bo sodelovalo 32 organizatorjev

Grema na kafe s Sašem Puklom: Bil bi ravnatelj II. gimnazije ali župan Maribora Saša Pukl je mednarodni košarkarski sodnik, nekdanji novinar in urednik Večera. Mariborčan Saša Pukl se nam je preko spletne aplikacije Skype javil iz hotela v Madridu, kjer je pretekli teden sodil evroligaško košarkarsko tekmo Real Madrida proti Zenitu. Že naslednji dan je bil v mestu ob Dravi, a se je kmalu znova odpravil na pot, v Moskvo. "Včasih sem zelo rad hodil v Čajeka, v zadnjem času pa izbiram med Isabelo, Fudom in LeVinom, rad spijem kavo, zvečer pa tudi kakšen špricer," o svojem izboru lokalov razmišlja nekdanji urednik in novinar na Večeru. Več: https://www.vecer.com/maribor/aktualno/grema-na-kafe-s-sasem-puklom-bil-bi-ravnatelj-ii-gimnazije-ali-zupan-maribora-10230044 Vabljeni na vecer.com

V 18. vzporedniku se odpravljamo na vzhod, v Moskvo, ki jo še vedno lahko obiščemo le preko radijskih zvez, saj epidemija koronavirusa tam še zdaleč ni končana. A kljub še vedno rastočemu številu okužb so načrti za referendum o novi ustavi čez manj kot dva tedna še vedno veljavni, predsednik Putin je začel kampanjo v podporo spremembam ustave, prihodnji teden pa bodo v Moskvi pripravili veliko vojaško parado. O vsem tem se razmišljamo z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik.

NAPOVED – LABIRINTI SVETA Oznake, kaj je v politiki levo in kaj desno, ne pomenijo isto, kar so pomenile pred padcem železne zavese. Nekoč je veljalo, da so bili levičarji povezani z Moskvo, danes to očitajo desničarjem, med drugim ameriškemu predsedniku Trumpu. Nekoč so bili socialisti skeptični do kapitalistične Evropske skupnosti, danes želijo laburisti vrniti čas pred referendumom o brexitu. Časa ni mogoče zavrteti nazaj, kjer se je zgodil genocid, na primer v Srebrenici ali v Mianmaru. Lahko pa ga obsodimo oziroma začnemo sodni postopek, kakršen se je te dni začel zaradi zločina nad Rohingami. O vsem tem in še čem bomo govorili v Labirintih sveta. Tokrat bo z vami Marjan Vešligaj.

Z aktualnim dogajanjem v Rusiji nas seznanja Vlasta Jeseničnik, ki smo jo poklicali v Moskvo.

Rusko-ukrajinski konflikt, ki sicer traja že vse od marca 2014, ko so ruske sile zasedle polotok Krim, je v minulem letu dobil nove pospeške. Med temi gotovo velja izpostaviti tudi verski razkol med Moskvo in Kijevom. 11. oktobra lani je namreč carigrajski ekumenski patriarhat uradno izrazil namero priznati avtokefalnost – se pravi: samostojnost – Ukrajinske pravoslavne cerkve. To je seveda razveselilo ukrajinsko vlado in številne ukrajinske škofe, ki so si že dolgo prizadevali za priznanje avtokefalnosti. Po drugi strani pa je ta razvoj dogodkov, menda ne nepričakovano, strahovito ujezil cerkvene oblasti v Moskvi, saj je tamkajšnji patriarhat vendarle imel uradno jurisdikcijo nad cerkvenim življenjem v Ukrajini vse od konca 17. stoletja. V Moskvi se tako niso odločili le ignorirati ukrajinske avtokefalnosti, temveč so 15. oktobra kratko malo prekinili vse stike s patriarhom v Carigradu. No, ukrajinski predsednik Porošenko pa celo trdi, da je bil novembrski incident v Azovskem morju med rusko in ukrajinsko mornarico izzvan z implicitnim namenom preprečiti predstavnikom kijevskih cerkvenih in posvetnih oblasti odpotovati v Istanbul in prejeti dokumente, ki potrjujejo vzpostavitev avtokefalne Ukrajinske pravoslavne cerkve. Ali to drži ali ne, je slej ko prej stvar debate, očitno pa je, da je spor med Moskvo in Kijevom zdaj dobil še religiozno razsežnost. V tokratnih Glasovih svetov smo se zato posvetili vprašanju, kakšen je pravzaprav bil dolga stoletja trajajoči zgodovinski proces, ki je privedel do tega, da je pravoslavje, ki je v širjave Belorusije, Rusije in Ukrajine prišlo prek Kijeva in Kijevske države v 10. stoletju in ki je dolgo časa predstavljalo skupni temelj duhovnega, kulturnega in intelektualnega življenja na celotnem vzhodu stare celine, zdaj zastavek krvavega spora med največjima slovanskima državama. Pri pojasnjevanju teh procesov nam bo v pomoč naš tokratni gost, zgodovinar, teolog in rusist, dr. Simon Malmenvall.

En la unua podkasto, registrita post la reveno de la programgvidantoj el Moskvo, oni povas aŭskultu jenajn programerojn: Denove el Kaliningrado: Enkonduko de Aleksander Novaj fenestroj al Eŭropo: Kaliningrada felietono de Halina Esperanto-novaĵoj La Ondo de Esperanto, 2012, №11 En … Legi plu →

En ĉi tiu programo: 1. Nia lasta podkasto el Moskvo 2. Sub la standardo de l’ bono: Felietono de Halina Gorecka 3. Esperanto-novaĵoj 4. La Ondo de Esperanto, 2011, №10 5. ARKONES XXVII 6. Jacques Yvart: Povra Marteno (Kanzono el … Legi plu →