Podcasts about moskvo

Rusija za tri dni ustavlja napade na Kijev, je ob obisku ameriških odposlancev Stevea Witkoffa in Jareda Kushnerja napovedal ruski predsednik Vladimir Putin. Kot jima je povedal, so stiki med Združenimi državami in Rusijo koristni, saj da so razmere v Ukrajini zapletene. Witkoff in Kushner sta danes obiskala Moskvo, jutri pa se bosta po napovedih v Kijevu prvič sešla z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, s katerim bodo razpravljali o prizadevanjih za končanje vojne. Zelenski je medtem sporočil, da je tudi Ukrajina pripravljena do ponedeljka ustaviti napade na rusko prestolnico.

Rusija za tri dni ustavlja napade na Kijev. To je ob obisku ameriških odposlancev Stevea Witkoffa in Jareda Kushnerja napovedal ruski predsednik Vladimir Putin. Witkoff in Kushner sta danes obiskala Moskvo, jutri pa se bosta po napovedih v Kijevu prvič sešla z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, s katerim bodo razpravljali o prizadevanjih za končanje vojne. Druge teme: - Več deset tisoč protestnikov v Zagrebu nasprotovalo nezakonitemu odlaganju odpadkov v Gospiću. - Bo cena dizelskega goriva v torek znova dosegla rekord? - Kolesar Primož Roglič po 14-i etapi dirke po Španiji v skupnem seštevku padel na tretje mesto, Jakob Omerzel še naprej šesti.

Državni zbor ni priznal imunitete prvaku Svobode Robertu Golobu.Pred oktobrskimi referendumi tudi Radio Ognjišče objavlja pravila za spremljanje kampanje.Obrtniki in podjetniki predstavili več kot 140 predlogov za razvoj. Janša: Nova vlada razume pomen predvidljivega in stabilnega poslovnega okolja.Evropski kmetje svarijo Ursulo von der Leyen: Slabitev Skupne kmetijske politike ogroža evropski projekt.Berlin za incident z dronom na letališču v Leipzigu obtožil Moskvo. Nemčiji enotna podpora Evropske unije.Po 20-ih letih le končana prenova ljubljanske urgence.Sprejem novih dijakov: ponekod spreji, moka in posredovanje policije, drugje sprejem s štafetnimi igrami, ekipnimi izzivi in simbolno prisego.Šport: Roglič na dirki po Španiji še vedno tik za petami vodilnemu Masu.Vreme: Sončno in vroče, na severu zvečer in ponoči možne plohe in nevihte.

Ukrajina je Washingtonu predala nove predloge za končanje vojne z Rusijo; njihova vsebina za zdaj ostaja neznana. V konfliktu med obema državama bi posredoval tudi predsednik državnega zbora Zoran Stevanović, ki želi čimprej obiskati Moskvo. Njegovo navezovanje stikov s predsednikom ruskega parlamenta je sprožilo vrsto kritičnih odzivov v slovenski politiki. V Labirintih sveta bomo pogledali tudi razmere na nemirnem Bližnjem vzhodu, kjer se dogajanje ne odvija po načrtih ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Konec obdobja najhujše vročine šele z naslednjim tednom, suša se bo nadaljevala.Zaradi nje težave v kmetijstvu, izpad pridelka pri žitih do 50-odstoten, gozdovom grozi katastrofa.Pirc Musar o »cunamiju dezinformacij«, Mezeg: Del odgovornosti nosi tudi sama.Ministrstvo za kulturo izstopa iz pogodbe o ustanovitvi Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti.Po potresu v Kolumbiji se nadaljuje iskanje preživelih, pomoč zagotovila tudi Evropska unija.Predsednik državnega zbora Stevanović vzpostavil stik s predsednikom ruske dume. Bo obiskal Moskvo?V teh dneh pestro dogajanje na nebu, jutri bo mogoče videti tudi delni sončev mrk.ŠPORT: Nogometaši Celja drevi z Ararat Armenijo na povratni tekmi za zadnji predkrog elitne Lige prvakov.VREME: Nadaljevalo se bo sončno in vroče vreme, danes nekaj neviht in padavin.

Voditelji G7, vključno z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, so na vrhu izrazili enotno podporo Ukrajini in njeni ozemeljski celovitosti. Gre za prvo skupno izjavo po začetku Trumpovega mandata, je dejal nemški kancler Friderich Merz, ki je napovedal poveča pritisk na Moskvo vseh članic.Potrdili so še prelomen dogovor za Ukrajino, ki bo lahko po novem na domačih tleh proizvajala rakete dolgega dosega in sisteme protizračne obrambe. V oddaji tudi: - Predsednica republike Pirc Musar novi vladi zaželela uspešno delo in poudarila spoštovanje ustave - Nacionalno preverjanje znanja razkrilo slabo bralno pismenost tretješolcev - Uvodno etapo 32. kolesarske dirke po Sloveniji dobil Novozelandec Laurence Pithie; Tadej Pogačar zmagal v uvodu dirke po Švici

Ministri nove vlade so povečini že prevzeli posle od svojih predhodnikov. Tako kot včerajšnja primopredaja med premierjema so tudi današnje izmenjave potekale v kulturnem vzdušju, v katerem so sicer ostri tekmeci našli tudi prostor za medsebojne pohvale. Druge teme: - Skupni vrh držav Evropske unije in zahodnega Balkana v znamenju predloga o postopnem vključevanju v povezavo. - Bela hiša podprla srečanje Zelenskega in Putina - Rusija ukrajinskega predsednika znova vabi v Moskvo. - Jamarji končujejo čiščenje podzemnih jam v zaledju Dobličice, glavnega vodnega vira za Belo krajino.

Medtem ko se na obmejnem območju nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in libanonskim islamističnim gibanjem Hezbolah, naj bi se prvič po več desetletjih po telefonu pogovarjala voditelja Libanona in Izraela. To so napovedali v Tel Avivu in Washingtonu, Bejrut pa navaja, da ni uradno obveščen o tem. Državi morata najti pot do premirja, ki ga kot enega od pogojev za sklenitev dogovora z Združenimi državami Amerike zahteva Iran. Druge teme: - Kijev po obsežnem ruskem napadu poziva k dodatnemu pritisku na Moskvo. - Država z več subvencijami za toplotne črpalke in energetske sanacije stavb. - Nesoglasja med župani vzbujajo zaskrbljenost glede oskrbe Spodnjega Podravja z vodo v prihodnje.

V Abu Dabiju se je začel nov krog pogajanj za končanje vojne med Ukrajino in Rusijo. Združene države, ki posredujejo v pogovorih, so pred tem pozvale Moskvo k takojšnjemu končanju vojne, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa k dodatnemu pritisku nanjo. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova so vrata za mir odprta, a vojaško operacijo bodo nadaljevali, dokler Kijev ne sprejme ustreznih odločitev. Druge teme: - Po jutranji prekinitvi evakuacije bolnikov iz Gaze naj bi se ta kmalu nadaljevala. - Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje naj bi število presežnih delavcev omejil na 250. - Finančna uprava neplačnike več kazni opozarja na možnost izvršbe socialnih prejemkov.

Ameriški predsednik Donald Trump je z mize očitno umaknil možnost vojaške zasedbe Grenlandije. Prav tako je Trump na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu postregel z omehčanim stališčem glede uvedbe dodatnih carin za evropske države, ki so napovedale sodelovanje v vojaški vaji na tem arktičnem otoku. Kljub mehčanjem stališč začasnega stanovalca Bele hiše se v Evropi vse bolj krepi spoznanje, da je zanašanje na nezanesljive in očitno zamerljive zaveznike vsaj vprašljivo, če že ne nesmiselno. Sočasno Trump z Odborom za mir očitno maje temelje mednarodnega reda, s koketiranjem z Moskvo pa v Evropi, predvsem na vzhodu, vse bolj soustvarja nekakšno novo kolonialno ureditev sveta.

Doma po božičnih praznikih in v pričakovanju novega leta vlada zatišje. Pogled svetovne javnosti pa je uprt v prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski pred srečanjem z ameriškim kolegom Trumpom zagotavlja, da bo Kijev storil vse, kar je v njegovi moči, za dosego miru, zaveznike pa poziva k večjemu pritisku na Moskvo. Ostali poudarki oddaje: V Srbiji velik odziv na študentsko akcijo zbiranja podpisov za predčasne volitve Thompson na koncertu v Zagrebu pozval k strmoglavljenju mestnih oblasti Umrla francoska filmska ikona Brigitte Bardot

Ukrajinski predsednik Zelenski je že na poti v Združene države, kjer bo jutri nadaljeval mirovne pogovore z ameriškim kolegom Trumpom. Medtem, ko je izrazil prepričanje, da lahko na njih dosežejo kompromis, je Moskvo obtožil, da si ne želi končati vojne. Rusija je namreč izvedla enega obsežnejših napadov na Ukrajino z več kot 500 droni in raketami. Druge teme: - Tajska in Kambodža sklenili nov dogovor o prekinitvi ognja - Slovensko šolstvo letos z več novostmi, še naprej skrbi pomanjkanje kadra - Naraščanje mladostniškega kriminala: od tatvin in nasilništva do posilstev

O gospodarski in vojaški pomoči zahoda socialistični Jugoslaviji po njenem razkolu s Sovjetsko zvezoKo se danes pritožujemo nad vojaško in gospodarsko odvisnostjo od Združenih držav, Evropa pa le stežka skuša pridobiti nekaj več suverenosti - medtem ko v Sloveniji o suverenosti bržkone niti razmišljamo ne več - se marsikomu zdi zgodba naše nekdanje države, socialistične Jugoslavije, kot opomnik, da naš prostor ni bil vedno in nujno podrejen politiki velesil, Jugoslovani so se namreč v hladni vojni skozi povezovanje z državami tretjega sveta v Gibanju neuvrščenih izognili tako podrejenosti Združenim državam kot Sovjetski zvezi. Čeprav to do neke mere gotovo drži, pa se je ta zgodba zares začela šele v 60-ih, najprej pa v sredini 50-ih let preteklega stoletja. Pred tem pa je bila slika precej drugačna. Jugoslavija, ki je bila prva leta močno podrejena Sovjetski zvezi, je namreč kmalu po razkolu z Moskvo leta 1948 postala ena največjih evropskih prejemnic zahodne, predvsem ameriške pomoči. Kako in zakaj je kapitalistični zahod v 50-ih letih Jugoslavijo zalagal z obsežno ne le ekonomsko, ampak tudi vojaško pomočjo, Jugoslavija pa se je počasi pomikala celo v smeri integriranja v zahodne vojaške strukture, bomo v tokratnih Sledeh časa raziskovali s pomočjo dveh zgodovinarjev, dr. Kornelije Ajlec z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete in dr. Ivana Lakovića z Zgodovinskega inštituta Univerze Črne Gore v Podgorici. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Josip Broz Tito v letu 1957, ko se je Jugosavija odločila, da bo prenehala prejemati zahodno vojaško pomoč, Wikimedia Commons

Evropska unija in zveza Nato sta še naprej pripravljeni podpirati Ukrajino v vojni proti Rusiji, ki se ji kljub pogovorom z Združenimi državami očitno ne mudi za pogajalsko mizo. Evropska komisija medtem predlaga posojilo Ukrajino iz zamrznjenih ruskih sredstev v Uniji, da bi okrepila pritisk na Moskvo, a Belgija ne odobrava načrta; druga možnost za povezavo je zadolževanje na kapitalskih trgih za pomoč Kijevu. Preostali poudarki oddaje: Na srečanju višegrajske četverice razdeljeni glede odnosa do Rusije in Ukrajine. Le tretjina koroških Slovencev ima možnost dvojezičnega sojenja; bo avstrijska reforma to popravila? V Mariboru, Lenartu in Slovenski Bistrici življenje olajšali marsikateremu invalidu; izzivi ostajajo.

Slovenija bo imela v prihodnjih dveh letih rekordno porabo, predvidevata sprejeta proračuna. Finančni minister Klemen Boštjančič na očitke opozicije o pretiranem trošenju odgovarja, da bo primanjkljaj namenjen investicijam. Proračun vojaškega ministrstva bo nekoliko okrnjen, dodaja, s čimer ga nameravajo spodbuditi k sodelovanju z drugimi ministrstvi pri projektih za dvojno rabo. Drugi poudarki oddaje: Ukrajina po korupcijskem škandalu v vladni krizi - odstopila dva ministra Srbija reže energetske vezi z Moskvo - je ruski politični vpliv na Balkanu ogrožen? NSi, SLS in Fokus začeli pogovore o skupnem nastopu na volitvah

Evropske podpornice Ukrajine so skupaj z Združenimi državami po vdoru ruskih brezpilotnih letalnikov na Poljsko izrazile zaskrbljenost. Moskvo so obtožile kršenja mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Rusijo so tudi pozvale, naj konča agresijo na Ukrajino. Več po drugih poudarkih oddaje: - Kitajski zunanji minister Wang Yi na obisku v Sloveniji - Nova Slovenija na volilni kongres po novo vodstvo - V finalu evropskega prvenstva v košarki Nemčija in Turčija

Nahtigal se po protestu na Agri sprašuje o komunikacijskih veščinah ministrstva.Po nevzdržni zastojih na Fernetičih danes sestanek vseh deležnikov, rešitve bo treba iskati skupaj z Italijani.Vzgojno-izobraževalne ustanove po zagotovilih ministrov dobro varnostno pripravljene na novo šolsko leto.Šelih pisal predsednici države: Po pol leta brez vodstva Varuh človekovih pravic vse bolj ohromljen.V ruskem napadu na Kijev več kot deset mrtvih, Bruselj napoveduje ohranitev pritiska na Moskvo.V ospredju posveta slovenskih diplomatov pomen miru in varnosti v svetu multipolarnosti.V piransko cerkev sv. Frančiška se vrača dragocena slika Carpaccia Marije z detetom na prestolu in svetniki.Umrl je dr. Jožef Magdič – priznani slovenski nevropsihiater in dragocen sogovornik našega radia.Šport: Evropsko prvenstvo s tekmo proti Poljakom drevi začenjajo tudi slovenski košarkarji.Vreme: Jutri se bodo padavine z nevihtami od zahoda širile v notranjost Slovenije.

Zunanji ministri članic Evropske unije so na izredni videokonferenci razpravljali o vojni v Ukrajini. Njeno končanje je mogoče doseči samo prek transatlantske enotnosti, pomoči Ukrajini in pritiska na Rusijo ter da ministri podpirajo ameriška prizadevanja v tej smeri, je sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas. Ob tem je dejala, da bo 27-erica pripravila nov sveženj sankcij proti Moskvi. Izredno srečanje je potekalo v luči napovedanih petkovih razprav med ameriškim in ruskim predsednikom Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom na Aljaski.

Slovenska vlada je prepovedala uvoz blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Pristojnima ministrstvoma je naložila, naj preučita prepoved izvoza blaga iz Slovenije v omenjene naselbine. Kot razlog za ukrep je vlada navedla hude in ponavljajoče se kršitve mednarodnega humanitarnega prava na zasedenih ozemljih. Uvoz z omenjenih ozemelj je sicer zelo majhen, doslej je bila njegova največja vredost dva tisoč evrov na leto. V oddaji tudi: - Nov žaljiv napis na slovenskem konzulatu v Trstu - Rezultat današnjih pogovorov med Washingtonom in Moskvo še zavit v skrivnost - V Zagorju ob Savi bo na nekdanjem odlagališču odpadkov zrasla sončna elektrarna.

Rim v pričakovanju največjega svetoletnega dogodka - jubileja mladih, ki se ga bo udeležilo tudi 500 predstavnikov iz Slovenije.Fizični napadi na ribniškega župana in nedolžnega kmeta v Klečah, tokrat še grožnje s smrtjo poslancu NSi Aleksandru Reberšku.Sodnika Barbara in Jan Zobec o napadih Romov: Problem je, da policije tam, kjer bi morala biti, preprosto ni.Koalicija v državnem zboru znova izglasovala sporne zakone. Aleš Primc napoveduje vložitev podpisov za referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Čakš: Zdaj imamo motiv za Subotičevo imenovanje v svet zavoda SB Celje, ki ga je premier Golob vseskozi tajil.Šport: Po dnevu za sprinterje, na kolesarski dirki po Franciji kraljevska gorska etapa. Pogačar ostaja v udobnem skupnem vodstvu.Vreme: Danes in jutri bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, ki bodo bolj pogoste danes.V romskem naselju streljali v zrak, krogla za las mimo moškega v bližnji vasi.Nov krog pogajanj med Kijevom in Moskvo brez preboja. Strani sta se dogovorili le o novi izmenjavi vojnih ujetnikov in posmrtnih ostankov padlih vojakov.Šport: Olimpija po zaostanku z 0:2 do zmage s 4:2 na prvi tekmi drugega predkroga Konferenčne lige. Drevi na evropskem delu nogometaši Celja, Kopra in Maribora.

Mir v Ukrajini je dlje, kot se zdi. Carigrajski pogovori niso prinesli pričakovanega, Rusija je včeraj najbolj silovito doslej napadla Ukrajino. Bruselj meni, da je treba okrepiti pritisk na Moskvo. Ostali poudarki oddaje: Več sredstev Evropske unije za konkurenčnost in varnost, morda tudi na račun kmetijstva in kohezije. Analiki opozarjajo, da bo vlada v povečanje obrambnih izdatkov težko vključila projekte za dvojno rabo. Bo Primož Roglič nadaljeval Giro? Odločitev je v rokah zdravniške ekipe.

Težko pričakovani neposredni pogovori med Ukrajino in Rusijo v Carigradu so se pravkar začeli, vendar pa ne gre za srečanje na najvišji ravni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je namesto srečanja v Turčiji udeležil vrha Evropske politične skupnosti v Tirani, na katerem je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala nove sankcije proti Rusiji. Druge teme: - Kobariški gostinec osumljen izkoriščanja in preprodaje tuje delovne sile - Vlada: Za stanovanja odslej 100 milijonov evrov na leto - Na Ptuju začetek tridnevnega Festivala dobrote slovenskih kmetij.

V Carigradu bodo danes neposredna pogajanja med Ukrajino in Rusijo. Ruskega predsednika Vladimirja Putina na srečanju ne bo. Neposredne pogovore je sicer predlagal Putin, potem ko so številne zahodne države Moskvo pozvale, naj privoli v 30-dnevno prekinitev ognja, in zagrozile z dodatnimi sankcijami v primeru nespoštovanja premirja. Ostali poudarki oddaje: - Dan slovenske vojske letos v znamenju reform obrambnega sistema. - Vlada v parlament pošilja sveženj sodniške zakonodaje, med drugim ukinja okrajna sodišča. - Naslov nogometnih pokalnih prvakov osvojili Celjani in Ljubljančanke.

V Romuniji je potekal prvi krog ponovljenih predsedniških volitev, kaj razplet prvega polčasa pomeni za nadaljevanje? Protesti študentov in njihovih podpornikov se nadaljujejo, pravijo, da zahteve niso izpolnjenje. Več kot pol leta je že od zrušenja nadstreška novosadske železniške postaje, je videti kakšno rešitev? Predsednik Aleksandar Vučić je bil v ZDA, a se je od tam predčasno vrnil zaradi, kot so sporočili, zdravstvenih težav. Ampak obstaja veliko špekulacij o tem, kaj se je zares dogajalo med ambiciozno zastavljenim obiskom. Bo Vučič odšel na parado v Moskvo 9. maja, kar mu je med drugim odsvetovala tudi komisarka Marta Kos?

Sklenitev sporazuma o miru v Ukrajini med Rusijo in Združenimi državami je zelo blizu. To je po pogovorih ruskega predsednika Vladimirja Putina in posebnega ameriškega odposlanca Steva Witkoffa sporočil ameriški predsednik Donald Trump. Tudi Kremelj je razprave označil za konstruktivne. Kot je dejal Putinov svetovalec Jurij Ušakov, je pogovor med Moskvo in Washingtonom omogočil, da sta delegaciji še bolj zbližali stališča, ne le do Ukrajine, temveč tudi številnih drugih mednarodnih vprašanj. Drugi poudarki oddaje: - Od papeža Frančiška se je pred jutrišnjim pogrebom poslovilo skupno več kot 150 tisoč ljudi. - V Trstu so dan osvoboditve izpod nacifašizma proslavili brez podpore občine. - Eksplozija bombe v ljubljanski Rožni dolini; huje ranjena delavca

Svet si je nekoliko oddahnil - vsaj za devetdeset dni, kolikor bo trajala ameriška zamrznitev zvišanja carin. V tem obdobju bi se lahko kaj dogovorili, saj naj bi 75 držav zaprosilo za pogajanja. Izjema ostaja Kitajska. Za blago iz te države veljajo 125- oziroma skupno 145-odstotne carine. A tudi v Pekingu verjamejo v razum in končni dogovor. Druge teme: - V pogajanjih med Moskvo in Washingtonom v ospredju delovanje veleposlaništev. - Za nadgradnjo ljubljanskega onkološkega inštituta vlada namenila 42 milijonov evrov, dela naj bi se začela letos. - Celje v pričakovanju četrtfinalne tekme nogometne Konferenčne lige.

Svet je v pričakovanju ruskega odgovora na ameriško-ukrajinski dogovor o 30-dnevnem premirju. Ameriški predstavniki so se odpravili v Moskvo, ruski predsednik Vladimir Putin pa je obiskal vojake v regiji Kursk. Operacija proti ukrajinski vojski, ki je tja vdrla avgusta, je po davišnjih navedbah Kremlja v sklepni fazi. V oddaji pa tudi o tem: - Parlament Republike Srbske sprožil postopek za spremembo ustave - Na vladi danes predlog o gostinstvu, ki omejuje kratkotrajni najem stanovanj - Rokometaši v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo do pomembne zmage v Skopju

Delegaciji Združenih držav in Rusije sta se danes sešli v savdski prestolnici Rijad. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je po srečanju miril Bruselj in Kijev, da ne bosta izključena iz pogajanj o Ukrajini. Kot je dejal, mora biti konec konflikta sprejemljiv za vse, tudi za Ukrajino, Evropo in Rusijo, mir pa mora biti pošten in vzdržen. Ni jasno, kako bo to mogoče ob odkritih željah Washingtona po otoplitvi odnosov z Moskvo in ohlajevanju odnosov s tradicionalnimi zaveznicami, medtem ko ruski predstavniki v zahtevah do Ukrajine ne popuščajo. V oddaji tudi o tem: - Pokojnine se bodo z redno uskladitvijo še ta mesec zvišale za 4,5 odstotka - GZS s svojimi predlogi za razbremenitev plač; vladi očitajo, da za to ni naredila ničesar - V jeklarski družbi SIJ menijo, da se bo letos začelo okrevanje panoge

Ameriške oblasti znova razburjajo evropske voditelje, tokrat z napovedjo, da bodo pogovori o končanju vojne v Ukrajini med Washingtonom in Moskvo potekali brez predstavnikov Evropske unije. Začeli naj bi jih jutri v Savdski Arabiji. Skorajšnji začetek pogovorov je potrdil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Kot je dejal, bi se morali pogovarjati že pred štirimi leti, pred začetkom vojne, in ne šele zdaj. O tem, kako lahko Evropa prispeva k trajnemu miru v Ukrajini, obenem pa poskrbi za svojo lastno varnost, bodo danes v Parizu govorili voditelji ključnih evropskih držav. Ostali poudarki oddaje: - Prekinitev ognja v Gazi za zdaj drži; v Kairu nadaljevanje pogovorov. - Lani 5 tisoč manj operacij kot leto prej; čakalne dobe še vedno nedopustno dolge. - V ospredju 33-ih Dnevov komedije tehnoburleska Tatovi podob, občinstvo navdušila predstava 3JA.

Po eni od najhujših rudarskih nesreč pri nas so v Velenju pretreseni. Tako državna oblast kot lokalna skupnost svojcem umrlega rudarja in dveh, ki ju še pogrešajo, obljubljajo pomoč. Reševalna akcija še vedno poteka, prav tako inšpekcijski nadzor. Varnost je v premogovniku na prvem mestu in denarja za varnostna vlaganja bo tudi v prihodnje dovolj, so sporočili po današnjem obisku predsednika vlade Roberta Goloba v premogovniku. Drugi poudarki oddaje: - SD in Levica še neodločeni glede podpore notranjemu ministru Poklukarju na interpelaciji. - Kaj lahko pričakujemo v odnosih med novim ameriškim predsednikom Trumpom in Moskvo? - V požaru hotela v smučarskem središču v Turčiji umrlo več kot 60 ljudi, več deset je ranjenih.

En la 1369-a E_elsendo el la 30.12.2024 ĉe www.pola-retradio.org: • Hodiaŭ ni proponas konatiĝi kun interesa kaj koninda loko en la sudokcidenta Pollando, Świeradów Zdrój. • En la kulturkoniko ni informas pri tri ekspozicioj: „Kisling. La brilo de Montparnaso” en Varsovio; pri ekspozicio dediĉita al Andrzej Wajda en Tokio kaj pri laŭvica ekspozicio dediĉita al samurajoj, ĉi-foje en Bydgoszcz. • La E-komunumaj informoj rilatas al tre sukcesa Lingva Festivalo en Moskvo komence de decembro; al informo el la listo uea-membroj pri ĉesigo de la ŝtataj ekzamenoj pri Esperanto en Hungario. • Muzike aŭdiĝas per eta fragmento la rusa E-kanto „Ni renkontiĝos”. „Ĉiam kun vi” el la jutuba kanalo Zenmuzik estas plia kanzono kreita de AI, kiun ni prezentas fragmente. Fine aŭdiĝas „Kanto por la Nova Jaro” de André el Kopenhago el suno.com. La programinformon akompanas interreta foto bildiganta la naturon ĉirkaŭ Świeradów Zdrój. • En unuopaj rubrikoj de nia paĝo eblas konsulti la paralele legeblajn kaj aŭdeblajn tekstojn el niaj elsendoj, kio estas tradicio de nia Redakcio ekde 2003. La elsendo estas aŭdebla en jutubo ĉe la adreso: https://www.youtube.com/results?q=pola+retradio&sp=CAI%253D I.a. pere de jutubo, konforme al individua bezono, eblas rapidigi aŭ malrapidigi la parolritmon de la sondokumentoj, transsalti al iu serĉata fragmento de la elsendo.

Potem ko so sirski uporniki včeraj zasedli prestolnico Damask in strmoglavili predsednika Bašarja al Asada, bo danes na zahtevo Rusije o razmerah v državi razpravljal varnostni svet Združenih narodov. Asad se je z družino po poročanju ruskih medijev zatekel v Moskvo, kjer so mu potrdili azil. Njegov poraz pozdravljajo zahodne države, ki pa se hkrati bojijo morebitnega kaosa v Siriji. Druge teme: - Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump bo premislil o izstopu iz Nata, če članice zavezništva ne bodo plačevale dovolj. - Predsednica Nataša Pirc Musar bo danes razkrila, kako bo nadaljevala izbiranje kandidata za guvernerja Banke Slovenije. - Žan Kranjec na veleslalomu v Beaver Creeku s tretjim mestom do 15-ih stopničk v karieri.

Bližnji vzhod so tudi to noč pretresale eksplozije. Gibanje Hezbolah je nad Izrael izstrelilo 135 raket. O napadih izraelskih sil znova poročajo iz begunskega taborišča Džabalija v Gazi, obstreljevale so tudi Rafo, Han Junis in Deir el-Balah. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je v sklopu bližnjevzhodne turneje dejal, da je prišel čas za prečkanje ciljne črte pri dosegi dogovora za mir v Gazi. V oddaji tudi o tem: - Rusija nad Moskvo ponoči sestrelila 11 ukrajinskih dronov. - Prevzemna ponudba NLB za avstrijsko Addiko bank neuspešna. - Primož Roglič peto etapo dirke po Španiji začenja v majici vodilnega.

Ukrajinske sile nadaljujejo napade na ruskem ozemlju, ponoči so z droni izvedle enega od največjih poskusov napada na Moskvo, ustavila jih je ruska zračna obramba. V Kremlju zavračajo možnost, da bi sedli za pogajalsko mizo. Druge teme: - Zdravniška zbornica obsoja nov primer nasilja v zdravstvu. - Na fakultetah se je začel drugi prijavni rok. - Nastop vrhunskih svetovnih baletnikov navdušil občinstvo Ljubljana Festivala.

Oblasti v Moskvi ob nadaljevanju napadov ukrajinske vojske na ruskem ozemlju opozarjajo, da gre za nevarno zaostrovanje med Zahodom in Rusijo. Kot trdijo, so pri načrtovanju ukrajinskega vdora v rusko regijo Kursk sodelovale posebne službe Nata in Zahoda. Kijev medtem poudarja, da je bil vdor nujen, da bi prepričali Moskvo, naj začne poštene mirovne pogovore. Drugi poudarki oddaje: - Nadaljevanje pogajanj za prekinitev ognja v Gazi. Hamas odpovedal udeležbo. - Na notranjem ministrstvu obsojajo napade na policiste, a dodajajo: romske problematike se ne da rešiti čez noč. - Okužba z novo različico virusa opičjih koz po večini ne zahteva hospitalizacije.

V Parizu se bodo nocoj slovesno končale olimpijske igre, ki so Sloveniji prinesle dve zlati in eno srebrno medaljo. Druge teme: - Mejenje moči med Kijevom in Moskvo na ruskih tleh se nadaljuje. - Izrael pozval k novi evakuaciji več 10 tisoč prebivalcev Gaze. - Pristojno ministrstvo za delavce, ki delajo na vročini, obljublja ohlajene prostore.

Mineva tretji dan silovitih spopadov med ukrajinskimi in ruskimi silami v ruski obmejni regiji Kursk, kamor je v torek vdrlo več kot tisoč ukrajinskih vojakov, uradno Moskvo pa prisililo, da je vpoklicala vojaške rezerviste. Podatkov o žrtvah med vojaki ni, ruska stran trdi, da je bilo včeraj ubitih pet civilistov, 31 pa ranjenih. Na obeh straneh meje naj bi evakuirali več tisoč ljudi. Druge teme: - Predlog za imenovanje Tomaža Vesela za evropskega komisarja v Bruselj, lobiranje za primeren resor že poteka. - Celjska bolnišnica ostala brez zadnjih treh radiologov, ministrstvo išče rešitve. - 19-letnik priznal načrtovanje terorističnega napada na koncertu Taylor Swift na Dunaju.

Zaradi ravnanj madžarskega premiera Viktorja Orbana, ki je ob začetku madžarskega predsedovanja Svetu Evropske unije med drugim obiskal Moskvo, se evropski komisarji ne bodo udeleževali neformalnih zasedanj, ki jih bo pripravilo madžarsko predsedstvo. Koliko Orbanova ravnanja poglabljajo neenotnost znotraj Evropske unije? Kako se ta spopada z rusko grožnjo in podnebnimi spremembami, pa tudi o izzivih pred poslanci novega Evropskega parlamenta po ustanovni seji v Strasbourgu – v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: predavateljica na evropskem inštitutu za javno administracijo v Maastrichtu dr. Sabina Lange; ekonomist, profesor na univerzi v Edinburgu dr. Jan Grobovšek; direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Gaja Brecelj; profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Lovec.

Umrl je Ismail Kadare, albanski pisatelj in pesnik, ki je v svojem delu pogosto obravnaval zgodovino in kulturo svoje države, s svojim pisanjem pa se je približal bralcem po vsem svetu. V slovenščino imamo prevedene tri njegove romane – General mrtve armade, Zlomljeni april in Palača sanj. Kadare, rojen leta 1936, je študiral v Tirani, pozneje je šel študirat v Moskvo – na Inštitut Maksima Gorkega. Ko se je leta 1960 vrnil v Albanijo, je postal novinar pod diktatorskim režimom Enverja Hodže. Leta 1990 je pobegnil na zahod. Leta 2010 je Ismail Kadare prišel v Slovenijo; tu je sodeloval na mednarodnem srečanju pisateljev Pen. Takrat se je s pisateljem na ljubljanskem gradu pogovarjal dr. Edvard Kovač. Odlomke iz njunega pogovora je prevedel Matej Juh. Brala sta Ana Bohte in Matjaž Romih. Foto: EPA

Nad staro celino so črni oblaki: Trump poziva Ruse k napadu na članice Nata, ki plačujejo premalo za ameriško zaščito, Macron razmišlja o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino, Putin pa svari pred jedrsko eskalacijoZdaj, ko se zdi dovolj verjetno, da bi bil Donald Trump novembra lahko ponovno izvoljen za predsednika, bi se na stari celini najbrž morali začeti spraševati, kaj storiti, če bo januarja 2025 za mizo v Ovalni pisarni znova sedel mož, ki Nato očitno šteje za Ameriki odvečno zavezništvo in ki v Evropski uniji slej ko prej prepoznava možno geopolitično tekmico Združenim državam, katere potenciale bi veljalo preemptivno nevtralizirati. Vprašanje negotovih čezatlantskih odnosov pa utegne postati še bolj pereče, če se bo pod Trumpom Washington nato še po bratsko pogodil z Moskvo glede Ukrajine. Evropa je z vsestransko pomočjo Kijevu v zadnjih dveh letih namreč pošteno razdražila ruskega medveda, a je pri teh politikah vztrajala, saj se je zanašala, da vse to počne v dovolj trdnem zavezništvu z Združenimi državami. Če pa bosta Bela hiša in Kremelj dosegla dogovor, po katerem se bo Ukrajina ponovno znašla v trdnem ruskem objemu, evropske države pa nenadoma ne bodo mogle več računati na ameriško vojaško zaščito, tedaj se bo dobršen del stare celine znašel med Putinovim kladivom in Trumpovim nakovalom, v skrajno neprijetnem geopolitičnem položaju, skratka. Časa za razmislek, kaj v takem primeru storiti, ni veliko, a kolikor ga je, ga je menda treba izkoristiti zdaj. Kakšne poteze bi torej morale v naslednjih mesecih ali letu dni povleči evropske vlade? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom v studiu gostili dr. Ljubico Jelušič, nekdanjo obrambno ministrico in predavateljico na Katedri za obramboslovje ljubljanske Fakultete za družbene vede, ter dr. Boštjana Udoviča, ki poučuje na Katedri za mednarodne odnose iste visokošolske ustanove, prek spleta pa sem nam je v diskusiji pridružil še zgodovinar, urednik revije Razpotja in publicist, Luka Lisjak Gabrijelčič. foto: Leuchtturm81, Pixabay

V Münchnu se bo sredi dneva zaključila tridnevna 60. varnostna konferenca, ki so jo zaznamovale razmere v Gazi in vojna v Ukrajini. Kitajski zunanji minister Wang Yi je poudaril, da si Peking prizadeva za mir in Moskvo ter Kijev sinoči vnovič pozval k mirovnim pogovorom. Po lanski oživitvi dialoga med Kitajsko in Združenimi državami na konferenci, se je Wang tudi letos srečal z ameriškim kolegom Anthonyem Blinknom. V pogovoru s predsednikom konference je Wang s svojimi izjavami poskrbel za nekaj dvignjenih obrvi. Med drugim je dejal, da so poročila o zatiranju ujgurske manjšine izmišljotina. Druge teme oddaje: - Ruski predsednik Putin umik ukrajinske vojske iz strateško pomembnega mesta Avdijivka označil za pomembno rusko zmago - Rejniških družin za otroke, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti v matični družini, vse manj, tudi na Primorskem - Domen Prevc se je v japonskem Saporu davi razveselil šeste zmage v karieri v svetovnem pokalu

Črt se je lani preselil v Moskvo in se tam poročil z Ano. Našel si je delo, najprej kot kuhar, nato še kot kurir na električnem kolesu. Ko se je že zazdelo, da se mu življenje v tujini počasi "postavlja", se je začela vojna v Ukrajini in okolje je postalo nezdravo. Vrnil se je v Slovenijo, kjer se zdaj ukvarja z birokracijo in čaka, da se mu končno v Ljubljani pridruži tudi žena.

Vlada se bo odprave težav, ki povsod po državi nastajajo zaradi večtedenskih neurij, lotila z novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Predlog bo po besedah predsednika vlade Roberta Goloba pripravljen do prve jesenske seje vlade, zelo hitro pa bo šel tudi skozi parlamentaren postopek. Hkrati s postopkom sprejemanja zakona bo končano tudi ocenjevanje škode po poletnih neurjih, tako da bodo delne povrnitve škod mogoče že letos. Druge teme: - Sto slovenskih turistov na gorečem Rodosu na varnem. - Ostanki enega od sestreljenih dronov nad Moskvo padli na zgradbo blizu središča. - Konec podpisavanja peticije proti ukinitvi študentskih bonov, saj ti ostajajo.

Pred nekaj dnevi so v Rusiji organizirali manjši državni udar. Bile so, kot je po navadi pri državnih udarih, kolone oklopnih vozil, ki so se namenile pred predsedniško palačo, predsednik je, kot spet velevajo šege ob državnem udaru, pobegnil, vojaška elita pa naj bi vzpostavila začasno vlado, ki bi bila potem začasna desetletje ali dve, do ponovne vzpostavitve demokracije. Vse je potekalo v tej smeri, a se je nenadoma končalo s popolnim antiklimaksom, ki v naslednjih letih o dogodkih ne omogoča niti dostojnega dokumentarca, kaj šele igrane serije na kateri od pretočnih platform. Analitiki po vsem svetu si razbijajo glavo, kaj se je dogajalo v Rusiji tistega dne, in ker smo analitična oddaja, jasno ne smemo stati ob strani. Podali bomo povsem svež pogled na ruske dogodke, ki jih pojasnjujemo s stališča infrastrukture in prometne politike. Gre pa tako. Ko se je najemniška vojska Jevgenija Prigožina odločila izvesti državni udar, se s tem ni strinjala najemniška vojska Ramzana Kadirova. In so se Čečeni odpravili preprečit wagnerjancem, jasno ob zvokih Valkire, da bi ti vrgli Putina s trona. Vse je kazalo na spopad dveh najemniških vojska, ampak Čečeni so obtičali v prometu! Pred Rostovim na Donu, ki je bil popek tokratnega državnega udara, so štiri ure stali v koloni in priložnost preprečiti Wagnerju zasesti mesto, je splavala po vodi. Poročila ne poročajo natančno, kaj je šlo narobe, predvidevamo pa, da je šlo ali za dela na cesti ali pa za pokvarjeno tovorno vozilo. Tako je državni udar tekel nemoteno naprej, kajti nič ne vzame možu bojaželjnosti bolj, kot stanje v koloni. Gremo naprej; medtem ko je Kadirov čakal v prometnem zamašku, se je kolona wagnerjancev spet ob spremljavi Valkire odpravila proti tisoč kilometrov oddaljeni Moskvi. Ker je bil konec tedna, je bilo prometa malo; imeli so urejene vinjete, založili so se s sendviči, gorivom in strelivom, zato so napredovali hitro in učinkovito. Nato pa so se dvesto kilometrov pred Moskvo – iz danes še nepojasnjenih razlogov – ustavili. Medtem ko imamo za Čečene, stoječe v koloni, natančna poročila in slikovne dokaze, za stoječo kolono pučistov pred Moskvo nimamo ničesar, razen špekulacij in natolcevanj. Iz celonočnih analiz pa lahko zgodbo vsaj delno rekonstruiramo …! "Prigožina je poklical beloruski predsednik Lukašenko in mu povedal, da radio poroča, kako je na moskovskih obvoznicah cela štala. Začele so se šolske počitnice in M4 je bila zatrpana vse do cestninske postaje. Obvoz bi bil sicer mogoč skozi predmestja, a tudi tam je bila gneča. Prigožin je nato poklical pučistično kolono in fantom predlagal, naj se sami odločijo, ali gredo stat v gnečo in izvesti puč potem naslednji dan, ko bi prišli do Kremlja, ali pa državni udar prestavijo na čas, ko bo na cestah manj prometa. Neusmiljeni in krvoločni najemniki so se odločili za to zadnje in se obrnili." Kot vemo iz izkušenj slovenske vojne, ki se je spominjamo prav te dni, noben tank ne pomaga, če je avtocesta zagozdena in če ne bi takrat imeli Slovenci tako modre politične elite, bi jugoslovanski tanki še danes stali pred cestnimi blokadami. Kar je dobrodošla iztočnica za nadaljevanje naše analize. Z državnim udarom se na veliko opleta tudi v Sloveniji. Po našem svetem prepričanju prepogosto in prelahko, a po izjavah politikov smo že imeli mehke državne udare, tihe državne udare, izdaje, veleizdaje in kar je podobnih protiustavnih rabot. Vendar se nič od tega  – razen morebiti Depale vasi, ki je bila na moč podoben državni udar kot ta v Rusiji – ni uresničilo. Se pravi: na teoretični ravni imamo državnih udarov, kolikor jih hočeš, v naturi pa mu še nismo bili priča. In na ruskih cestah smo se lahko naučili, zakaj in čemu … Povedano drugače – na slovenskih cestah imamo preveč zastojev, da bi bili zainteresirani sposobni izpeljati državni udar. Z Vrhnike, ki je priljubljena točka za pohod s tanki proti Ljubljani, je do prestolnice skoraj nemogoče. Včasih bi bilo še mogoče, da bi državni udar izpeljali ob urah, ko se promet obrača, se pravi okoli popoldneva ali potem po sedemnajsti uri, ampak danes je vse zabasano ves dan. Nato je tu obvoznica, tako severna kot južna stojita ves čas, kot vemo, pa je tudi središče Ljubljane te dni ena sama velika protitankovska ovira. Skratka – vsak, ki bi se namenil rušiti ustavni red Republike Slovenije, je obsojen na čakanje v koloni, kot se je to dogodilo ljutim Čečenom Ramzana Kadirova.

Upor ruske paravojaške skupine Wagner konec tedna je pri zahodnih državah sprožil številne odzive. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je dejal, da so se napetosti v Rusiji krepile že več mesecev. Po njegovih besedah so bile ruske sile pred 16-imi meseci tik pred Kijevom, misleč, da bodo mesto in državo zavzele v nekaj dneh, minuli konec tedna pa so morale braniti Moskvo pred plačanci, ki jih je ustvaril Putin. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Grčiji velika zmaga premierja Micotakisa. - Svet RTV Slovenija danes o izbiri nove uprave in kadrovskih potezah vodstva. - Finalni obračun Eurobasketa v Ljubljani pripadel Belgijkam.

Danes praznujemo dan državnosti, v spomin na dogodke pred 32-timi leti, ko je takratna slovenska skupščina sprejela ključne dokumente za odcepitev Slovenije od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije. Osrednje praznovanje je bila včerajšnja proslava na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki je poudarila odnos med naravo in državnostjo in na kateri je bila slavnostna govornica predsednica republike Nataša Pirc Musar. Druge teme: - Razmere v Rusiji se umirjajo, Prigožin ustavil pohod svojih borcev na Moskvo. - V Srbiji včeraj že osmi množični protest proti nasilju. - Slovenski odbojkarji znova niso našli rešitve za Brazilce.

Visokošolski sindikat danes nadaljuje stavko, ki so jo začeli marca lani. Na vseh treh javnih univerzah, v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem, je tako odpadel pedagoški proces, tudi izpiti, kolokviji in zagovori zaključnih del; prav tako so zaprti knjižnice in referati, v času stavke ni vzdrževanja informacijskih sistemov. Vlada po besedah sindikata tudi z najnovejšim predlogom o odpravi plačnih nesorazmerij ne upošteva zahtev sindikalne strani, zato je pričakovati nadaljevanje stavke v juniju. Druge teme: - Magna bo zaradi zaprtja lakirnice v Hočah državi vrnila subvencijo in plačala obresti v skupni vrednosti 22,1 milijona evrov. - Rusija, ki Ukrajini očita nov napad z brezpilotnimi letalniki na Moskvo, je v 24-ih urah trikrat z enakim orožjem napadla Kijev. - Borštnikov prstan si bo nadela prvakinja SNG Maribor Nataša Matjašéc Róšker.

V Hirošimi na Japonskem so zbrani voditelji sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav sveta. Lotili so se že nekaterih pomembnih tem. Ameriške oblasti naj bi predstavile nabor dodatnih sankcij proti Rusiji; pri tem ne želijo le podpore skupine G7, ampak tudi članic skupine G21. Številne med njimi imajo tesne vezi tako z Moskvo kot Pekingom. Vrha se bo po neuradnih podatkih udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in nagovoril zbrane. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Na vzhodu države se še sprožajo plazovi. Pristojni ob sanaciji ocenjujejo škodo. Ta naj bi samo v Slovenskih goricah presegla tri milijone evrov. Lokalne skupnosti zato pozivajo državo k takojšnji pomoči. - Kako se bo dejansko izvajala dolgotrajna oskrba? Centri za socialno delo, ki naj bi postali vstopne točke, svarijo, da imajo premalo ljudi. - Za naslov prvaka nogometne lige Evropa se bosta pomerili Sevilla in Roma; finalista konferenčne lige pa sta West Ham United in Fiorentina.

Evropska celina se je vse bolj in vse hitreje segreva, so pred prihajajočo podnebno konferenco v Kairu sporočili Združeni narodi. Stroka od svetovnih voditeljev zahteva veliko bolj stroge ukrepe kot na konferenci pred sedmimi leti, saj se razmere zaostrujejo. Najbolj očitno se to odraža na ledenikih. Druge teme: - Začenja se berlinski proces: bo Beograd upošteval svarila Bruslja, naj se odreče tesnemu sodelovanju z Moskvo? - Ameriški predsednik Biden opozarja, da so spletke nekdanjega predsednika in teorije zarote Združene države privedle do kritične točke - Bo domače evropsko rokometno prvenstvo za ženske plus tudi za gospodarstvo?

Vrstijo se obsodbe priključitve štirih ukrajinskih regij k Rusiji, ki jo je včeraj razglasil ruski predsednik Vladimir Putin. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg jo je označil za nezakonito in nelegitimno. Moskvo je posvaril pred hudimi posledicami, če bo v vojni uporabila jedrsko orožje. Washington je medtem že uvedel nove sankcije proti Rusiji. Kot je ob tem poudaril ameriški predsednik Joe Biden, se Združene države in njene zaveznice ne bodo pustile ustrahovati Putinu. Druge teme: - V krški nuklearki začeli 32-dnevni remont - Nemčija napovedala uvedbo cenovne kapice za plin - Mednarodni dan starejših opozarja tudi na pogosto prezrto revščino samskih upokojenk